Slovenski les bodo odkupovali z letom 2019. Foto: BoBo
Slovenski les bodo odkupovali z letom 2019. Foto: BoBo

Neodgovorno je lastno industrijo, ki se je po dveh desetletjih životarjenja brez posluha politike za njene težave končno začela brez posebne državne pomoči postavljati na noge, po propadu pohištvene industrije pehati v ponovno prilagajanje, ob tem pa tujcem omogočati, da poberejo smetano.

Sloles

V Slolesu – ta po lastnih navedbah združuje podjetja, ki skupaj pokrivajo nad 66 odstotkov celotne proizvodnje žaganega lesa v Sloveniji – poudarjajo, da politika s tujim vlagateljem gradi za slovenske razmere megalomanski obrat za razrez iglavcev, za kar je sicer zdaj v Sloveniji dovolj zmogljivosti.

V Sloveniji po njihovem mnenju potrebujemo pomoč domačim naložbam v posodabljanje obstoječih obratov, predvsem pa pomoč domačim naložbam v nove obrate za dodelavo rezanega lesa iglavcev in v obrate za predelavo listavcev.

Kot so navedli na medijski konferenci v Ljubljani, so pristojni politiki lani posredovali tudi njihovo analizo lesnopredelovalne panoge v Sloveniji, ki je vsebovala tudi analizo potreb in možnosti za nadaljnji razvoj, pa nanjo do zdaj niso dobili odziva.

V združenju menijo tudi, da imamo v Sloveniji dovolj lastnega znanja, nimamo pa ustrezne podpore in spodbud.

Načrtovana škotska žaga – gre za 40-milijonsko naložbo, ki jo bo družba BSW začela graditi predvidoma septembra – bo po navedbah Slolesa predelovala tisto vrsto gozdnih lesnih sortimentov, ki jih v Sloveniji že zdaj primanjkuje.

Favoriziranje tujega vlagatelja?
V Slolesu nasprotujejo politiki, ki favorizira tuje vlagatelje in jim daje državno pomoč v obliki finančnih sredstev in v zagotovljeni 15-letni prodaji državnega lesa mimo javnih razpisov, ter zahtevajo enake pogoje za domače in tuje vlagatelje oz. za vse obstoječe in prihodnje predelovalce lesa v Sloveniji.

Postregli so tudi s podatki o naložbah domačih žagarjev. Po njihovih navedbah je bilo lani brez državnih pomoči za približno 30 milijonov evrov naložb, v letošnjem in prihodnjem letu pa je načrtovanih za 55 milijonov evrov naložb.

"Neodgovorno je lastno industrijo, ki se je po dveh desetletjih životarjenja brez posluha politike za njene težave končno začela brez posebne državne pomoči postavljati na noge, po propadu pohištvene industrije pehati v ponovno prilagajanje, ob tem pa tujcem omogočati, da poberejo smetano," so zapisali v Slolesu, kjer menijo, da je vladna politika spodbudna predvsem za tuje vlagatelje, manj pa za domače.

Družba BSW je naložbo predstavila v torek. Visokotehnološki lesnopredelovalni center vključuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300.000 kubičnih metrov lesa letno. Zagon proizvodnje je predviden za začetek leta 2020, že prihodnje leto pa bo BSW odkupoval les od slovenskih žag.

Celotna naložba, ki bo po napovedih prinesla skupno 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh lokacijah. Poleg centra na Gomilskem načrtujejo še peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu.

Tudi drugi so se oglasili
Že dan pred predstavitvijo naložbe so se oglasili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in izrazili nasprotovanje prihodu škotskega vlagatelja. Prepričani so, da bodo zaradi tega izgubili delo številni manjši žagarji v Sloveniji. Naložbi nasprotuje tudi Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije(GZS).

Neodgovorno je lastno industrijo, ki se je po dveh desetletjih životarjenja brez posluha politike za njene težave končno začela brez posebne državne pomoči postavljati na noge, po propadu pohištvene industrije pehati v ponovno prilagajanje, ob tem pa tujcem omogočati, da poberejo smetano.

Sloles