Vlada je sinoči sprejela Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga bo poslala v Bruselj, Evropska komisija je doslej prejela načrte Portugalske, Grčije in Nemčije. Vsi so podlaga za črpanje evropskih milijard iz Sklada za okrevanje in odpornost do leta 2026. Slovenski načrt sestavljajo reforme in projekti, razdeljeni v štiri poglavja. Največ denarja, približno 1,2 milijarde evrov, bo namenjenega zelenemu prehodu. Potem so tu še digitalizacija, pametna rast in zdravstvo s socialno varnostjo. Skupaj naj bi Slovenija počrpala okoli tri milijarde evrov manj, kot je denarja na voljo.
Premier Janez Janša je na evropskem vrhu julija lani izpogajal, tako je bilo tudi oznanjano, da bo Slovenija iz nastajajočega evropskega Sklada za okrevanje in odpornost upravičena do zneska 5,2 milijarde evrov. Zdaj vlada načrtuje črpanje manj kot dveh milijard in pol. Večini posojil, kar trem milijardam, bi se odrekla. Z obrazložitvijo, da se Slovenija glede na odlično bonitetno oceno zadolžuje po negativni obrestni meri.
Morda bi posojila prišla prav podjetjem, res pa bi njihovo koriščenje od blizu preverjala Evropska komisija. Kot razumemo vlado, bo za dodatna posojila iz sklada za okrevanje mogoče prositi do sredine 2023. Nepovratna sredstva, torej subvencije v vrednosti slabih 1,8 milijarde, pa bodo namenjena v glavnem digitalizaciji javnega sektorja, raziskavam in razvoju, preoblikovanju turizma, krepitvi digitalnih spretnosti, zdravstvu, nekaj tudi podjetjem.
Zanimivo, v osnutku, ki smo ga pridobili, so dolgotrajni oskrbi namenjena v glavnem posojila, prav tako stanovanjski politiki, energetski in okoljski projekti pa bodo vire v glavnem kombinirali.
SD: Vlada ni pripravila kakovostnih projektov
Načrt mora do konca junija odobriti Evropska komisija, je pa nastajal v tesnem sodelovanju z njo. Opozicija, zlasti stranka SD, vladi očita, da se odreka posojilom, ker ni pripravila kakovostnih projektov in se zaveda, da bo črpanje denarja pod drobnogledom Bruslja. Sindikati, ki pri nastajanju dokumenta niso bili dovolj vključeni, pa v načrtu za okrevanje ne najdejo povezanih ukrepov, ampak zgolj zbir projektov, ki večinoma izpuščajo starejše ali socialno ogrožene.
Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka ukrepov na področju zelenega prehoda in 20,05 odstotka za doseganje digitalnih ciljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje