Na ministrstvu za okolje pozdravljajo evropsko direktivo o odpadni embalaži, ki daje jasno navodilo, da je glede odpadne embalaže razširjena odgovornost proizvajalca. Foto: BoBo
Na ministrstvu za okolje pozdravljajo evropsko direktivo o odpadni embalaži, ki daje jasno navodilo, da je glede odpadne embalaže razširjena odgovornost proizvajalca. Foto: BoBo
Upravno sodišče je prejšnji mesec odločilo, da vlada ne more z vsakoletnimi sklepi odločati, kolikšen delež ločeno zbrane odpadne embalaže mora prevzeti katera izmed šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo. Foto: BoBo
Po črnem scenariju državi grozi, da bo na letni ravni ostajalo okoli 30.000 do 40.000 ton odpadne embalaže. Foto: BoBo

Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte se je sestala s predstavniki družb za ravnanje z odpadno embalažo in jim sporočila, da bo ministrstvo spoštovalo sodbo sodišča. Upravno sodišče je namreč prejšnji mesec odločilo, da vlada ne more z vsakoletnimi sklepi odločati, kolikšen delež ločeno zbrane odpadne embalaže mora prevzeti katera izmed šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih proizvajalci in druga podjetja, ki dajejo embalažo na slovenski trg, lahko pooblastijo, da namesto njih ustrezno poskrbijo za te materiale, ko postanejo odpadek.

Sodba med drugim navaja, da je "oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, okoljevarstveno dovoljenje". Sodišče je sicer odločitev sprejelo na pobudo družbe Interseroh. V skladu s sodbo so družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzemati zgolj tolikšne količine odpadne embalaže, kolikor so je zavezanci, s katerimi imajo družbe sklenjene pogodbe, dali na trg.

Spremembe okoljevarstvenih dovoljenj
Ministrstvo je na sestanku najavilo, da se je začel postopek spremembe okoljevarstvenih dovoljenj za vse družbe, je pojasnila Boltejeva. Predstavniki družb so medtem po njenih besedah sporočili, da se bodo dogovorili, ali bodo odpadno embalažo pobirali v deležih in del odpadne embalaže pustili na dvoriščih komunal ali jo bodo pobirali v večjih deležih, tako kot doslej.

Na ministrstvu sicer pozdravljajo evropsko direktivo o odpadni embalaži, ki daje jasno navodilo, da je na toku odpadne embalaže razširjena odgovornost proizvajalca. "To je bilo pomembno za nas, ker drugače bi se lahko ministrstvo glede nadaljnjih zakonodajnih postopkov in zakona o varstvu okolja dve, ki ga pripravljamo, odločilo drugače," je pojasnila.

Boltejeva je še dodala, da mora zakon, ki ga pripravljajo, dati jasna navodila, kakšna pravila mora neko podjetje spoštovati, da se lahko vključi v sistem. Na ministrstvu so se po njenih besedah odločili, da bodo vse direktive v slovenski sistem prenesene z zakonom, ki je v pripravi. Osnutek bi na ministrstvu v javno obravnavo lahko poslali do konca leta.

Kako se bodo odločile družbe?
Družbe na sestanku po besedah generalne direktorice direktorata niso povedale, ali bodo sodbo sodišča spoštovale. To je njihova odločitev. "Nam je jasno, da je to veljalo samo za inšpekcijsko odločbo glede Interseroha," je dodala.

Vsaka družba se bo sama odločila, ali bo pobirala vso embalažo ali samo v deležu, ki ga določi ministrstvo za okolje. Boltejeva je sicer opozorila, da po črnem scenariju državi grozi, da bo na letni ravni ostajalo okoli 30.000 do 40.000 ton odpadne embalaže, s čimer bi nastali stroški v vrednosti med štiri in pet milijonov evrov.

"Dejstvo je, da si želimo najti sistem, ki bo dolgoročen, ker vsako leto pogovarjati se o odpadni embalaži je katastrofa za državo," je sklenila Boltejeva.