Kapitalska ustreznost je po novem odvisna od dejanskih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena danes in v prihodnosti. Nova pravila pa so uvedla tudi ekonomsko načelo vrednotenja sredstev in obveznosti zavarovalnic, kar pomeni, da regulatorna bilanca ni nujno več enaka bilanci v letnih poročilih zavarovalnic.

Kapital je določen kot presežek sredstev nad obveznostmi zavarovalnic. Obstajata dve ključni meji - višina zahtevanega skupnega solventnostnega kapitala je tista, pod katero AZN lahko odredi redne finančne in organizacijske ukrepe za dvig kapitala. Zahtevani minimalni kapital pa je meja, pod katero agencija sproži postopke za prenehanje zavarovalnice.

Sektor zahtevani solventnostni kapital presega za 61 odstotkov
Izračunani zahtevani skupni minimalni kapital v slovenskem sistemu je 225 milijonov evrov, zahtevani skupni solventnostni kapital pa 913 milijonov evrov. Kapital zavarovalniškega sistema kot celote je bil 1. januarja letos 1,471 milijarde evrov, kar je 161 odstotkov zahtevanega skupnega solventnostnega kapitala. Glede na izračune kapitala po starih pravilih se je ta presežek celo zvišal za dve odstotni točki.

Kapitalsko ustrezne so vse zavarovalnice, njihov presežek pa se giblje od nekaj več kot 20 odstotkov na skoraj 600 odstotkov.

Kapitalska ustreznost odvisna od poslovnega modela
Na AZN-ju so po besedah direktorja Sergeja Simonitija razmeroma zadovoljni z rezultatom, saj je zavarovalniški trg ne glede na to veliko spremembo z novim letom v dobrem stanju. Simoniti je na današnjem srečanju z novinarji spomnil tudi na to, da slovenske zavarovalnice v 25 letih od nastanka države še niso potrebovale državne pomoči.

V skladu z novimi pravili je kapitalska ustreznost posamezne zavarovalnice odvisna od njenega poslovnega modela. Bolj ima zavarovalnica diverzificirano poslovanje, manjše so kapitalske zahteve, saj je tak poslovni model ocenjen kot manj tvegan, je pojasnil namestnik direktorja AZN-ja Boštjan Vovk.

Proces prilagajanja zavarovalnic novim pravilom se šele začenja, je pa namestnica direktorja agencije Mojca Piškurić opozorila, da znajo biti kapitalske ustreznosti precej nihajoče, saj se odzivajo na ekonomska gibanja.

Pričakovana podražitev jamstev pri dolgoročnih življenjskih zavarovanjih
O spremembah, ki jih nova pravila prinašajo potrošnikom, je Simoniti kot primer omenil pričakovano podražitev jamstev pri dolgoročnih življenjskih zavarovanjih. Prav tako bo po novih pravilih po predvidevanjih Simonitija izvajanje določenih zavarovanj postalo tako kapitalsko obremenilno, da ga bodo zavarovalnice opustile.

A spremembe za potrošnike prinašajo tudi nove tehnologije, ki krepijo vedenje zavarovalnice o zavarovancih, prinašajo nove produkte in zaradi nižjih stroškov omogočajo vstop novih potrošnikov v zavarovalna razmerja.

Poleg tega prinašajo spremembe tudi nova pravila o varstvu potrošnikov. Na agenciji so začeli izvajati novo strategijo nadzora nad ravnanjem udeležencev na trgu, ki izhaja tudi iz nove direktive EU-ja o distribuciji zavarovanj. Ta prenavlja pravila v odnosih med zavarovalnicami, zavarovalnimi agenti in potrošniki.

AZN v Sloveniji ne opaža toliko tveganj pri samih zavarovalnih produktih, opaža pa precejšnja tveganja pri prodajnih praksah zavarovalnic in agentov oz. agentskih družb. Gre za to, da se potrošnikom prodajajo produkti, ki jih ti ne potrebujejo, si jih ne morejo privoščiti ali z njimi niso ustrezno seznanjeni.

Zato se bodo v prihodnje tako z nadzorniškimi aktivnostmi kot z ozaveščanjem in spodbujanjem konkurence proaktivno lotili prav tega področja in tudi pospešeno uvajali nova evropska pravila. Je pa Simoniti spomnil, da ima AZN 40 zaposlenih, različnih zavarovalnih agentov pa je okoli 10.000.

Previdno pri pozivih za posredovanje pri razdiranju pogodb
Simoniti napoveduje ničelno toleranco do slabih prodajnih praks, pri čemer opozarja, da potrebujejo na AZN-ju za ukrepanje tehtne dokaze. Spodbujali bodo tudi samoregulacijo zavarovalnic in sledili načelu, da so za slabe prakse v celoti odgovorne uprave zavarovalnic.

Agencija lahko ukrepa z odvzemom dovoljenja agentu ali agentski družbi, in teh primerov je vedno več. Novi krovni zakon za zavarovalniški sektor sicer omejuje možnost agentom ali lastnikom agentskih družb, ki jim je bilo odvzeto dovoljenje, da ustanavljajo nove družbe in tako spet pridejo do dovoljenj, se pa to še vedno dogaja, priznava Simoniti.

Glede sodbe Sodišča EU-ja, ki je leta 2013 na pobudo nemškega ustavnega sodišča razsodilo, da lahko zavarovanci zahtevajo razveljavitev življenjskega zavarovanja, če ob njegovi sklenitvi niso bili dovolj natančno informirani o pogojih zavarovanja in rokih za odpoved pogodbe, je Simoniti danes povedal, da po dosedanjih ocenah v tem ne vidijo sistemskega tveganja za slovenske zavarovalnice. Za zdaj se tako pojavljajo le posamični primeri, Simoniti pa je pozval k previdnosti pri raznih pozivih za posredovanje pri razdiranju pogodb.