Skupno premoženje milijarderjev se je po vsem svetu v letu 2018 znižalo z 8,9 na 8,5 bilijona dolarjev, vseeno pa je to še vedno zajetnih 34,5 odstotka več kot pred petimi leti. Foto: Reuters
Skupno premoženje milijarderjev se je po vsem svetu v letu 2018 znižalo z 8,9 na 8,5 bilijona dolarjev, vseeno pa je to še vedno zajetnih 34,5 odstotka več kot pred petimi leti. Foto: Reuters

V petek bo znano, kdo so najbogatejši SlovencI na Managerjevi lestvici. Večjih sprememb na vrhu ni pričakovati. Spomnimo, da sta bila lani petič zapored na vrhu zakonca Iza in Samo Login, ki sta januarja 2017 podjetje Outfit7 prodala Kitajcem za milijardo dolarjev. Znano je že, da skupno premoženje 100 najbogatejših Slovencev v nasprotju s preteklimi leti ni doseglo novega rekorda, ampak je malenkost upadlo. Znaša 5,7 milijarde evrov, kar je dva odstotka manj kot lani. Tudi spodnji prag lestvice je manjši: premoženje stotega najbogatejšega Slovenca znaša letos 22,2 milijona evrov (lani 24,2 milijona evrov). Opaziti je, so med večjimi skoki in novinci oziroma povratniki na lestvici predvsem ustanovitelji pred desetletji v garaži ustvarjenih podjetij, ki so po letih neprestanega reinvestiranja dobičkov razvili podjetja do te ravni, da so vredna več deset milijonov evrov.

Borzni indeksi v New Yorku to jesen postavljajo nove rekorde, tako da se bo število milijarderjev (v ZDA jih je trenutno 749) še povečalo. Foto: Reuters
Borzni indeksi v New Yorku to jesen postavljajo nove rekorde, tako da se bo število milijarderjev (v ZDA jih je trenutno 749) še povečalo. Foto: Reuters

Skupno premoženje milijarderjev: 8,5 bilijona dolarjev
Pred dnevi je švicarski UBS objavil študijo, v kateri ugotavlja, da je na svetu točno 2.101 milijarder, kar je 589 več kot pred petimi leti. Njihovo skupno premoženje znaša 8,5 bilijona dolarjev. Leta 2018 se je sicer premoženje najbogatejših Zemljanov v primerjavi z letom prej (8,9 bilijona) malenkost stopilo. Največ milijarderjev živi v ZDA, 749, njihovo skupno premoženje znaša 3,6 bilijona dolarjev. V časih, ko varčevalci na bankah svojih prihrankov ne morejo oplemenititi, ko so zahtevane donosnosti obveznic ničelne ali negativne, številni delniški indeksi pa na rekordnih vrednostih, nas je zanimalo, kam slovenski milijonarji vlagajo denar. Odgovor smo poiskali pri Juretu Ugovšku, uredniku edicije 100 najbogatejših Slovencev.

Eno od podjetij v večinski lasti zakoncev blizu vrha najpremožnejših je denimo za vezavo 30 milijonov evrov prejelo vsega šest tisoč evrov.

Jure Ugovšek

Opaziti je previdnost
"Pregled prevzemov, odpiranja novih družb, lastništvo slovenskih in tujih delnic, nakupi zemljišč, skladišč, hotelov, gradnje stanovanj, vložki v sklade tveganega kapitala, vezave večmilijonskih sredstev na bankah … povedo veliko o naložbeni politiki slovenskih milijonarjev. Ne vsega – nimamo namreč celotnega vpogleda v osebne finance – a vseeno veliko. Nekaterim drznim potezam navkljub ti s premoženjem ravnajo podobno kot povprečno slovensko gospodinjstvo. Previdni so," nam je povedal Jure Ugovšek.

Kam z milijoni? Banke uvajajo celo ležarine oz. negativne obresti, zato se številni raje preizkusijo v nepremičninskih poslih. Foto: Reuters
Kam z milijoni? Banke uvajajo celo ležarine oz. negativne obresti, zato se številni raje preizkusijo v nepremičninskih poslih. Foto: Reuters

Ko s 30 milijoni ne zaslužiš niti za en avtomobil
"Številni v svojih podjetjih kopičijo denar, ki ga (še) ne namenjajo za prevzeme ali velike naložbe, niti ga ne porabijo za izplačilo dividend. Več sto milijonov preprosto leži na bančnih računih ali pa so vezani po obrestnih merah v višini nekaj stotink odstotka. Eno od podjetij v večinski lasti zakoncev blizu vrha najpremožnejših je, denimo, za vezavo 30 milijonov evrov prejelo vsega šest tisoč evrov. Kdo bi ob tem lahko rekel, da je to še vedno bolje kot ležarina (podjetja morajo v času negativnih obrestnih mer za tako velike zneske banki plačevati), a vseeno bizarno malo za vezavo take gmote denarja."

Premožni lani kupovali tudi delnice NLB-ja
Številni premožni posamezniki z lestvice, predvsem tisti, ki so svoje podjetje v zadnjih letih prodali, se radi podajajo v nepremičninske posle: "Tako v nakupe vil, zemljišč, kot hotelov in skladišč. Sem in tja najbogatejše srečamo tudi kot kupce slovenskih delnic – lani denimo jih je kar nekaj v postopku javne ponudbe kupilo delnice NLB-ja in so lastniki še danes. Kar nekaj pa se jih odloči prepustiti upravljanje premoženja profesionalcem."