Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je začela delovati 20. junija 1991, le nekaj dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti države, ko je objavila prvo novico. Pred tem je v Sloveniji delovala samo skupna jugoslovanska agencija Tanjug. Zamisli o oblikovanju nacionalne tiskovne agencije so se sicer pojavile že ob koncu 80. preteklega stoletja.

Pobudniki so menili, da je treba odpraviti odvisnost od Tanjuga in oblikovati avtonomno slovensko tiskovno agencijo, ki bo odgovorna javnosti, ne politiki, hkrati pa bo dala nujno komunikacijsko infrastrukturo osamosvojajoči se državi.

Pogodba o ustanovitvi STA-ja med tedanjim izvršnim svetom slovenske skupščine in družbo INI je bila podpisana 24. maja 1991. Kmalu zatem, 3. junija, je bila agencija tudi vpisana v sodni register, njen prvi direktor je postal Dejan Verčič.

Sprva je v prostorih na Cankarjevi ulici v Ljubljani delalo le nekaj novinarjev, ki so domovino in svet o dogajanju v novonastali državi obveščali z novicami, poslanimi prek telefaksov. Za izpolnjevanje nalog agencije, ki jih določa zakon o STA-ju iz leta 2011, danes skrbi več kot 80 novinarjev, fotografov in drugih sodelavcev, tako v ljubljanski "centrali" na Tivolski 48 kot v dopisništvih po Sloveniji in svetu. Sprva je agencija delovala kot enoten desk, pozneje pa se je izoblikovalo več specializiranih uredništev.

Prav sprejetje zakona o STA-ju je pomenilo pomemben korak k zagotavljanju neodvisnosti agencije, ki je sicer v stoodstotni državni lasti, pa tudi avtonomije novinarskega dela in financiranja dejavnosti.

Zakon med drugim določa, da STA deluje po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja in da ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisen od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

Poleti 2020 je bil STA soočen s poskusom spreminjanja zakona, ki ureja njegovo delovanje. Osnutek zakonskega predloga, ki ga je pripravila vlada premierja Janeza Janše, je med drugim predvideval spremembo načina financiranja in upravljanja STA-ja. Na STA-ju so ga označili kot velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja. Konec novembra je urad vlade za komuniciranje zaustavil tekoče financiranje STA-ja, še vedno ni sklenjena tudi pogodba o opravljanju javne službe STA-ja za leto 2021, kar odpira vprašanje finančne stabilnosti agencije.

Veselinovič: Vloga STA-ja je izjemno pomembna

Direktor STA-ja Bojan Veselinovič, ki agencijo vodi od leta 2009, je ob prihajajoči 30-letnici STA-ja izpostavil: "STA je hrbtenica nacionalnega medijskega prostora in zato ključen dejavnik obveščanja najširše javnosti. Ob dejstvu, da so mediji v Sloveniji v finančno in razvojno zahtevnem položaju, je vloga STA-ja izjemno pomembna."

"STA pripravlja vsebine, ki uporabnikom servisov ponujajo neodvisne, ažurne in verodostojne informacije, obenem pa jih podpira v njihovi preobrazbi v digitalne medije. Z lastnim znanjem nam je uspelo veliko," je dejala odgovorna urednica STA-ja Barbara Štrukelj.

Po 30 letih opravljanja javne službe zagotavljanja informacij o dogajanju v državi in po svetu za domače in tuje javnosti se arhiv STA-ja lahko pohvali z več kot 2,7 milijona novicami, več kot 920.000 fotografijami in skoraj 130.000 tonskimi posnetki.

350 novic dnevno

V povprečju STA na dan pripravi več kot 350 novic v slovenskem in angleškem jeziku. V okviru splošnega servisa so na voljo novice z vseh področij – od politike in gospodarstva do vsebin iz znanosti, tehnologije, kulture in športa, kronike in zanimivosti. Izbor novic iz splošnega servisa je dostopen tudi na spletnih družbenih omrežjih.

Angleški servis STA je vodilni vir novic o Sloveniji v angleškem jeziku. Skupaj je doslej objavil že več kot 260.000 novic. Leta 2006 je zaživel fotografski servis, od leta 2009 ponudbo STA-ja bogati tudi radijski servis s tonskimi posnetki, prilagojen za potrebe radijskih postaj. STA gradi tudi videoservis, v letu 2020, ko je zaradi epidemije ogromno dogodkov potekalo zgolj virtualno, pa se je še posebej izkazala storitev prenosov v živo.

Med naročniki STA-ja so predvsem mediji, gospodarske in finančne družbe, državne in druge institucije. Poleg zakonskih obveznosti javne službe zagotavljanja informacij agencija izvaja tudi tržne dejavnosti. Te so v zadnjih letih vse pomembnejše za doseganje uspešnega poslovanja agencije. Enako velja tudi za dejavnosti na področju medijskih partnerstev in izvedbe medijskih dogodkov.

Izjemno pomemben mejnik v razvoju agencije pa je bil njen vstop v strateška partnerstva pri raziskovalno-razvojnih mednarodnih projektih. Inovativne rešitve, ki jih agencija vpeljuje tudi v delo uredništva, so prispevale k novim produktom in storitvam, sem sodi tudi STA-jev produkt NewsMapper, ki se je leta 2020 po izboru Evropske komisije uvrstil med odlične evropske inovacije.

STA je član Evropskega združenja tiskovnih agencij in Mednarodnega tiskovnega telekomunikacijskega sveta ter sodeluje v regionalnih združenjih sredozemskih oz. balkanskih tiskovnih agencij. Je tudi partner vseh pomembnejših svetovnih agencij.