Zavod za zaposlovanje bo objavil podatek o julijski brezposelnosti, po poročanju novinarke Radia Slovenija Urške Valjavec pa glede na pretekla gibanja večjih sprememb ni pričakovati. Težje zaposljivi ostajajo predvsem starejši od 55 let, ki so skupina z visokim tveganjem za prehod v dolgotrajno brezposelnost, saj imajo pogosto še druge težave pri iskanju zaposlitve, na primer nizko izobrazbo in zdravstvene težave.

Ob koncu junija je bilo tako na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 22 tisoč brezposelnih, starejših od 55 let, največ iz osrednjeslovenske regije, večino predstavljajo moški. Polovica ima nedokončano ali dokončano osnovno šolo ali pa poklicno izobrazbo. Najpogostejša vzroka za izgubo zaposlitve sta potek pogodbe za določen čas in trajni presežek.

"Obupani klici, ki jih dobivamo od starejših, kažejo, da ni nobenih možnosti, da bi dobili službo. Odpuščena računovodkinja iz Nove Gorice mi je povedala, da jo preživlja hčerka, ki dela prek študentskega servisa. Tudi kot snažilka ne dobi nobene službe, ker je prestara, ne glede na to, da je usposobljena računovodkinja," je povedala predstavnica zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lučka Böhm.

Prav zato se sindikati zavzemajo za oblikovanje posebnega svežnja ukrepov, s katerimi bi spodbudili zaposlovanje starejših. "Lahko bi se imenoval jamstvo za starejše, vendar to ni samo stvar ministrstva za delo, temveč tudi tistega, h kateremu na koncu pridejo vsi dokumenti ministrstva za finance," pravi Goran Lukič iz ZSSS-ja.

Med letoma 2008 in 2014 je bilo v ukrepe vključenih skoraj 37 tisoč starejših oseb, ki so jim bili namenjeni trije programi, in sicer spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb, Program 50plus in program Delovna vključenost starejših oseb. Kateri bodo naslednji ukrepi, bo jasno, ko bo začrtana nova finančna perspektiva Evropske unije.