Po drugi svetovni vojni je širši indeks S & P 500 v povprečju vsakih 178 dni doživel najmanj petodstotni padec, zdaj pa podobnega pretresa ni bilo že od lanskega 11. junija. Gre za najdaljše "mirno obdobje" po januarju 2018, ko je ta niz trajal celo 715 trgovalnih dni. Tudi zaradi negotove jeseni, ko utegnejo gospodarstva spet močno trpeti zaradi epidemije, vse več napovedi govori o tem, da se je treba pripraviti na popravek. Vrednotenja so kar precej napihnjena, z delnicami v indeksu S & P 500 se trenutno trguje pri 21,3-kratniku pričakovanega dobička v prihodnjih 12 mesecih. Gre za kar 35-odstotno premijo glede na 20-letno povprečje.

Oktobra 10-odstotni popravek?
Znani bikovski analitik Tom Lee pričakuje, da bo september še ugoden mesec, oktobra pa naj bi se veselje končalo: "Lahko bi videli 10-odstotni popravek navzdol, saj bomo vse bližje trenutku, ko bo Fed začel zniževati obseg mesečnih odkupov obveznic (tapering), poleg tega bosta vse bolj v ospredju tudi nov dogovor o financiranju dela ameriških vladnih agencij in dvig zakonsko določene zgornje meje zadolževanja, pričakovati pa je tudi veliko negotovosti glede epidemije," je v pogovoru za CNBC povedal Lee, ki pa vseeno vztraja, da bi bil vsakršen popravek le lepa priložnost za nove nakup, saj je zaradi Fedove politike poceni denarja okolje še naprej naklonjeno vlaganju v delnice.

Bo ECB začel klestiti program PEPP?
V četrtek se bo na redni seji sestala Evropska centralna banka. Ekonomisti se vse bolj bojijo stagflacije – anemične gospodarske rasti v sozvočju z visoko inflacijo. Ta je bila avgusta v evrskem območju triodstotna na letni ravni, kar je največ v zadnjem desetletju. Bodo pri ECB-ju prižgali alarm? Predsednica Christine Lagarde je že nekajkrat poudarila, da bi bile kakršne koli spremembe pandemičnega programa PEPP absolutno prehitre, a tokrat bi se lahko zgodilo, da bodo v Frankfurtu napovedali namero k zmanjševanju programa odkupovanja obveznic. Zelo mogoč je scenarij, po katerem bi Evropska centralna banka trenutno mesečno vsoto (80 milijard evrov) povrnila na raven z začetka leta (60 milijard).

Bitcoin spet precej pod 50 tisoč dolarji
Bitcoin, ki je v ponedeljek z rastjo nad 52 tisoč dolarjev že dajal vtis, da bo kar kmalu zrel za "napad" na nove rekorde, je v torek popoldne strmoglavil za približno 7.000 dolarjev, pri čemer je bilo v samo eni uri likvidiranega za 2,57 milijarde dolarjev premoženja, nato pa se je konsolidiral pri vrednosti okrog 47 tisoč dolarjev. Močan padec se je zgodil ravno na dan, ko je Salvador bitcoin sprejel kot uradno plačilno sredstvo, ravno takšna visoka volatilnost pa je eden od razlogov, zakaj mnogi bitcoina ne vidijo kot kandidata, ki bi lahko kmalu zamenjal fiat valute. "Flash crash" je v torek zajel tudi altkovance (eter je na nekaterih menjalnicah zdrsnil do 3100 dolarjev), izjema pa je spet solana, izvorni kovanec vse bolj uveljavljenega projekta Solana. Tržna kapitalizacija solane je presegla že 50 milijard dolarjev!