Finančni trgi trenutno ne razmišljajo o nevarnosti inflacije, a če bi cene blaga in storitev po svetu res začele občutneje naraščati, bi to na novo premešalo karte. Delniški indeksi so sicer trenutno približno tam, kjer so bili pred epidemijo oziroma raje malo višje. Tehnološki Nasdaq je včeraj pri 10941 točkah postavil nov rekord. Foto: Reuters
Finančni trgi trenutno ne razmišljajo o nevarnosti inflacije, a če bi cene blaga in storitev po svetu res začele občutneje naraščati, bi to na novo premešalo karte. Delniški indeksi so sicer trenutno približno tam, kjer so bili pred epidemijo oziroma raje malo višje. Tehnološki Nasdaq je včeraj pri 10941 točkah postavil nov rekord. Foto: Reuters

Glavna razlika med finančno krizo 2008 in koronavirusnim strmoglavljenjem gospodarstva je ta, da je bil odziv vlad po vsem svetu tokrat popolnoma drugačen, so zapisali pri newyorški investicijski banki, prav ta izjemen fiskalni odgovor pa bo po njenem mnenju prinesel inflacijo. Če finančni QE (največje centralne banke z nekaj premori že vse od leta 2008 odkupujejo obveznice in v finančni sistem nenehno vlivajo sveže stotine milijard dolarjev, evrov in jenov) ni prinesel inflacije, jo bo fiskalni, so prepričani. Ob neverjetnih vsotah, ki jih države po vsem svetu namenjajo temu, da ljudje obdržijo službe oziroma da brezposelni dobijo ustrezno nadomestilo, drugače ne more biti, čeprav je na drugi strani kar nekaj analitikov, ki ob trenutnem razmerju sil, predvsem ob zelo visoki brezposelnosti in stanju, ko je dejanski BDP občutno manjši od potencialnega, ne vidijo razlogov, da bi se morali bati inflacije.

Krivulja cene Kodakovih delnic se je spet obrnila močno navzdol, včeraj se je tečaj znižal še za 3,6 odstotka, na 14,40 dolarja. Konec julija so delnice podivjale, v petih dneh so poskočile za več kot 500 odstotkov in dosegle 60 dolarjev. Vzrok? Podjetje se je s pomočjo 765 milijonov dolarjev posojila ameriške vlade  preusmerilo v farmacevtsko industrijo in pričakuje, da bi ti posli utegnili predstavljati približno tretjino celotnih prihodkov skupine. Foto: MMC RTV SLO
Krivulja cene Kodakovih delnic se je spet obrnila močno navzdol, včeraj se je tečaj znižal še za 3,6 odstotka, na 14,40 dolarja. Konec julija so delnice podivjale, v petih dneh so poskočile za več kot 500 odstotkov in dosegle 60 dolarjev. Vzrok? Podjetje se je s pomočjo 765 milijonov dolarjev posojila ameriške vlade preusmerilo v farmacevtsko industrijo in pričakuje, da bi ti posli utegnili predstavljati približno tretjino celotnih prihodkov skupine. Foto: MMC RTV SLO

Inflacija trenutno še popolnoma pod nadzorom
Trenutni podatki res pravijo tako. Že več kot desetletje je inflacija nižja od želja denarnih oblasti. V evrskem območju je bila julija na primer le 0,4-odstotna (na letni ravni). Junija je ameriški Fed ocenil, da bo v ZDA letos inflacija 0,8-odstotna, naslednje leto pa 1,6-odstotna in s tem še vedno pod ciljno dvoodstotno stopnjo. "Stimulusi", ki kar ne usahnejo – ameriški kongres trenutno razpravlja o drugem svežnju pomoči, ki bi ranljivim državljanom za uvod spet namenil ček v vrednosti 1200 dolarjev – bi prav lahko stopnjo inflacije potisnili mnogo višje. Pri Morgan Stanleyju menijo, da večina vlagateljev na takšen scenarij ni pripravljena. Tradicionalno naj bi v obdobju inflacije naložbe pridobivale vrednost, se pa to razmerje poruši, če se inflacija povzpne nad štiri odstotke. Podatki kažejo, da realni donosi skorajda vseh naložbenih razredov v tem primeru postanejo negativni.

Zlato nad 2000 dolarji
"Zelo malo portfeljev je pripravljenih na višjo inflacijo, kar se lahko zgodi hitro in nepričakovano," so zapisali pri Morgan Stanleyju. Obvezniški trgi nevarnosti inflacije za zdaj ne vidijo, donosnost desetletne nemške obveznice je negativna (–0,55 odstotka), ameriške pa komajda v pozitivnem območju (0,52 odstotka). Po eni od teorij je treba spremljati korelacijo med delnicami in obveznicami. V trenutkih, ko se oba naložbena razreda v eno ali drugo smer premikata vse bolj skladno, naj bi bil to znak, da bo inflacija dobila pospešek in da je treba poiskati varno zatočišče. Zlato je prav zato letos zelo iskana naložba. Od začetka leta se je cena povzpela za 30 odstotkov. V zadnjem času je na rast cen plemenitih kovin vplival tudi vse šibkejši dolar (v torek je bilo treba po dveh letih za evro plačati že 1,18 dolarja). Zlata unča (31,1 grama) je v torek zvečer prebila mejo 2000 dolarjev, ponoči je šla cena vse do 2031 dolarjev.

Kriptovalute, torek ob 20.30tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin+2,5 %11.255
ether+22 %389
XRP+32 %0,30
bitcoin cash-0,4 %288
bitcoin SV+4,8 %224
litecoin+3,6 %

57,6

TikTok dodatno razvnel strasti
Na Wall Streetu je bilo torkovo dogajanje spet pozitivno. Dow Jones (26828 točk) se je zvišal za dve tretjini odstotka, kar je bil njegov tretji zaporedni plus. Nekaj negotovosti sicer vliva novo zaostrovanje odnosov med ZDA in Kitajsko. Donald Trump je dal kitajskemu družbenemu omrežju za deljenje videoposnetkov TikTok do 15. septembra čas, da proda svojo ameriško enoto enemu od ameriških podjetij (omenja se predvsem Microsoft). Če se to ne bo zgodilo, bo omrežje v ZDA prepovedano. Trump poudarja, da TikTok ogroža ameriško državno varnost in da ga ne sme nadzorovati Kitajska. Tehnološki Nasdaq medtem nadaljuje rekordni pohod, včeraj se je po petem pozitivnem dnevu v nizu zgodovinski vrh premaknil na 10941 točk.