Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kot je dodal Cigler Kralj, stanje na trgu dela kaže, da delodajalci in delavci ta ukrep še vedno potrebujejo. Septembra naj bi bilo za to potrebnih 16,5 milijona evrov. Več naj bi pojasnil na vladni tiskovni konferenci v petek.

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je po seji vlade povedal, da je vlada subvencioniranje čakanja na delo podaljšala še zadnjič.

"Število ljudi se zmanjšuje, še vedno pa so kategorije zaposlenih, ki dela nimajo. Zelo prizadeta je industrija dogodkov, na drugem mestu je transport z avtobusi, prevozov je bistveno manj in še nekateri elementi govorijo temu v prid," je dejal Kacin.

Cigler Kralj se je sicer še v začetku tedna nagibal k umiku čakanja na delo oz. preusmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Kot je dejal, take pobude dobiva tudi od zunaj. Hkrati je izpostavil, da nekatere panoge še niso res zaživele in da jih ne želi pustiti na cedilu. K podaljšanju čakanja na delo so ga v torek pozvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Sorodna novica Evropska shema SURE: Sloveniji se obeta želenih 1,1 milijarde posojila

Na vrsti so izplačila za julij

Delodajalcem se je v torek tudi iztekel rok za oddajo zahtevkov za povračilo izplačanega nadomestila plače za začasno čakanje na delo v juliju. Povračila za čakanje na delo pa bo zavod za zaposlovanje predvidoma izplačal 10. septembra.

Zavod za zaposlovanje je do zdaj za povračila za nadomestila plač iz naslova čakanja na delo na podlagi t. i. protikoronske zakonodaje izplačal že nekaj manj kot 260 milijonov evrov. Po prvem in drugem svežnju ukrepov za blažitev posledic pandemije novega koronavirusa je bilo izplačanih 245,66 milijona evrov (za marec, april, maj), medtem ko je bilo za junij po tretjem svežnju ukrepov izplačanih nekaj več kot 12,8 milijona evrov, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.

Med večjimi prejemniki subvencij so številna industrijska podjetja, predvsem povezana z avtomobilsko industrijo, pa tudi nekatera državna in javna podjetja, kot so Slovenske železnice ali Ljubljanski potniški promet (LPP).

Vlada je v programu stabilnosti, ki ga je poslala Evropski komisiji, vrednost povračil nadomestil zaposlenih na čakanju iz poslovnih razlogov ali višje sile ocenila na okoli 700 milijonov evrov.

Pogovor z Brankom Mehom v Odmevih o stanju v gospodarstvu

Vloge za skrajšani delovni čas in karanteno

Tretji sveženj vladnih ukrepov je predviden tudi iz naslova skrajšanega delovnega časa, na zavodu za zaposlovanje pa so do 15. avgusta prejeli 7610 vlog za 40.080 zaposlenih.

Četrti protikoronski sveženj pa je znova uvedel državne subvencije za primer odsotnosti zaposlenih zaradi karantene. Delodajalci so sicer do sredine avgusta podali 1125 vlog, od katerih je bila 401 izbrana, in sicer za 812 delavcev v karanteni. Od tega je bilo do sredine avgusta na podlagi četrtega svežnja ukrepov podanih 681 vlog, rešenih pa 178.

Naslov infografike: čakanje