Julija 2020 je Dars od avstrijskih kolegov na ASFINAG-u brez razpisa za 274.500 evrov kupil njihovo razpisno dokumentacijo in poslovno svetovanje za vzpostavitev sistema elektronske vinjete. Pogodbo sta podpisala predsednik uprave Darsa, nekdanji podpredsednik Nove Slovenije Valentin Hajdinjak in nekdanji infrastrukturni minister iz vrst SMC-ja, danes član uprave Darsa Peter Gašperšič.

Darsovi razpisni pogoji so zahtevni in so izločili veliko ponudnikov. Najpomembnejša zahteva je, da sistem za prepoznavo vozil ne uporablja dodatne tehnične opreme. To pomeni, da odpadejo vsi sistemi, ki uporabljajo laserski sprožilni sistem.

Na vrhu, modre barve, je kamera, desno od nje je infrardeča bliskavica, pod kamero je radijski sprejemnik in oddajnik, ki komunicira s cestninsko napravo v vozilu, spodaj pa je laserski skener. Razen kamere je vse drugo dodatna tehnična oprema, ki je v Darsovem razpisu prepovedana. Izrecno je prepovedan laserski sprožilni sistem. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Na vrhu, modre barve, je kamera, desno od nje je infrardeča bliskavica, pod kamero je radijski sprejemnik in oddajnik, ki komunicira s cestninsko napravo v vozilu, spodaj pa je laserski skener. Razen kamere je vse drugo dodatna tehnična oprema, ki je v Darsovem razpisu prepovedana. Izrecno je prepovedan laserski sprožilni sistem. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

S fotografije, ki je bila zjutraj posneta na slovaški cestninski postaji Petržalka pred Bratislavo, je jasno vidna prepovedana dodatna tehnična oprema. Na Češkem in na Slovaškem Skytoll tako očitno uporablja dodatno tehnično opremo in je bil prav s to referenco izbran na Darsovem razpisu.

 Fotografija s slovaške cestninske postaje Petržalka pred Bratislavo. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Fotografija s slovaške cestninske postaje Petržalka pred Bratislavo. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Na Skytollu trdijo, da je laserski sprožilec zgolj dodatna oziroma pomožna oprema, a strokovnjaki opozarjajo, da kamere, ki jih uporabljajo ob slabši vidljivosti brez laserskega sprožilca, ne delujejo pravilno. Prav zato, tako na Češkem kot tudi na Slovaškem, Skytoll uporablja rešitev z dodatno tehnično opremo, ki jo Darsov razpis prepoveduje.

Obe Skytollovi priporočili se nanašata zgolj na satelitsko cestninjenje tovornih vozil in ne na tehnični nadzor elektronske vinjete. Pri tem pa se Skytollove težave pri Darsovih razpisnih zahtevah ne končajo. Dars kot referenco zahteva, da je ponudnik v preteklosti že postavil sistem s stacionarnimi, prenosnimi sistemi ter z vozili z napravami, torej z mobilnim nadzorom e-vinjete.

Ministrovo zaupanje in težava s časovno komponento

Skytoll se v svoji predstavitvi, dostopni na spletu, hvali, da ponuja stacionarni in mobilni sistem, ne pa tudi prenosnega. "Izbran je bil ponudnik, ki je najcenejši in ki ima, kot ugotavlja tudi Dars, vse reference. Če ni tako, pač ne bo tako in bo DKOM odločil drugače, ampak moje zaupanje v upravo Darsa tukaj je," je dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Ministrovemu zaupanju navkljub dodatno težavo za Skytoll predstavlja tudi časovna komponenta. Dars zahteva, da je referenčni sistem operativen vsaj eno leto in ne več kot osem let. Češka je Skytollov sistem na dan razpisa, preden ga je Dars podaljšal, uporabljala manj kot eno leto, Slovaška pa, sicer samo za tovorna vozila, že enajst let.

Razpis zahteva še, da je v sistemu več kot 500.000 uporabnikov in več kot 500 prodajnih mest. Iz javno dostopnih objav iz konca lanskega leta je razvidno, da ima Skytollov sistem satelitskega cestninjenja tovornih vozil na Slovaškem 120 prodajnih mest in 275 tisoč registriranih uporabnikov. Češka ima 225 prodajnih mest in 463 tisoč uporabnikov.

Ima Skytoll potrebne reference?