13. november 2018 ob 12:00 MMC RTV SLO Mestna občina Nova Gorica

Nova Gorica: še vedno pokašljujoče igralništvo in odhajajoča univerza

Županski kandidati odgovarjajo
Mestna občina Nova Gorica
Sedež Mestne občine Nova Gorica 12. oktobra 2018. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Matej Arčon

Matej Arčon se poteguje za tretji mandat. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Ponujam politiko in razvoj tako mesta kot podeželja v dialogu z občani. Moja vizija je zelena in napredna občina, v kateri ljudje dobro živijo.

Matej Arčon

Leta 1971 rojena Elena Zavadlav Ušaj je višja svetovalka za podjetnike na Ajpesu. Foto: MMC/Televizija Slovenija

Obljubljam trdo in pošteno delo. Enako bom zahtevala od sodelavcev, da morajo biti v službi ljudi in ne interesnih skupin.

Elena Zavadlav Ušaj

Sebastjan Komel (SD) je gospodarstvenik, vodi podjetje, v katerem je že pred 25 leti začel kot študent. Foto: SD

Predvsem pospešen razvoj mesta na vseh področjih. Konkretna skrb za gospodarske subjekte, ki jih moramo pripeljati v našo občino, tako da jim ponudimo vso potrebno infrastrukturo za delovanje, zmanjšati birokratske ovire in povečati sodelovanje med srednjimi šolami, univerzo, PTP-jem in MIC-em.

Sebastjan Komel
Klemen Miklavič

Miklavič je aktiven raziskovalec, doktoriral je iz edukacijskih ved. Foto: Goriška.si

Občinska uprava bo dobila odločno vodstvo, ki ve, kaj hoče doseči. Uslužbenci bodo dobro poznali razvojne cilje, strategijo in bodo ustrezno motivirani za uresničevanje ukrepov v začrtani smeri.

Klemen Miklavič

Miran Müllner se zavzema predvsem za manjšo obremenitev gospodarstva. Foto: Facebook

Anton Harej poudarja pomen krajevnih skupnosti in njihov sorazmeren razvoj v primerjavi z mestom. Foto: NSi

Vse investicije se bodo peljale racionalneje in ekonomičneje (ne pa kot npr. pločnik v Dragi ali pa odpravljanje napak pri Dornberški telovadnici). Naredilo se bo več z manj denarja, hitreje in bolje.

Anton Harej

Eno najmlajših slovenskih mest polagoma išče novo identiteto, saj je v letih po krizi postalo jasno, da se na igralništvo in nekaj velikih industrijskih imen ne more več zanašati. Kaj ponujajo županski kandidati?

Minili so časi, ko so pretežno tuji gostje v igralnice dan za dnem prinašali stotine milijonov evrov čiste gotovine. Ta se je nato obračala med prebivalstvom, po občinski blagajni in v državnem proračunu, predvsem pa je veliko prispevala k nadpovprečni razvitosti Goriške. Toda hazarderji in iskalci adrenalinske zabave igre danes najdejo na svetovnem spletu, poleg tega so se igralni avtomati po Italiji razpasli celo po barih. Po igralništvu je udarila tudi svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je v Sloveniji trajala dlje kot drugod po svetu. Leta 2018 je jasno, da jo je novogoriško igralništvo prebrodilo, a ne brez ran, saj je daleč od nekdanje visoke dobičkonosnosti, ki je zagotavljala lokalno blaginjo.

Minili so tudi časi, ko je bila novogoriška občina dom velikih imen industrije. Ta so zadnja leta v naslovnice medijev zašla predvsem zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov ali zato, ker se marsikateri nekdanji vodilni mudi na sodišču. Mesto, ki je na podlagi ukaza socialistične oblasti in desettisočev rok v delovnih brigadah zraslo pred slabimi sedmimi desetletji, tako išče nove poti v prihodnost. Kam?

Svoj del odgovora lahko ponudi tudi mestna politika. Za vodstvo Mestne občine Nova Gorica se poteguje pet županskih kandidatov. Zastavili smo jim nekaj vprašanj in objavili odgovore.


Kdo kandidira

Prvi na listi Državne volilne komisije (DVK) je obstoječi župan Matej Arčon (Lista Mateja Arčona). Za tretji mandat se poteguje s podpisi volivcev na čelu z Brankom Marušičem, podobno kot za pretekli mandat, za prvega je sicer kandidiral pod značko LDS-a. Veliko stavi na nov razvojni cikel z dobrimi dvajsetimi milijoni evropskih sredstev, ki so jih pridobili za trošenje do leta 2023.

Stranko SDS zastopa Elena Zavadlav Ušaj. Na političnem področju je postala vidna po letošnjih državnozborskih volitvah, ko je v volilnem okraju Nova Gorica I dobila najvišjo podporo (v DZ sicer ni prišla). Zaposlena je na Ajpesu kot podjetniška svetovalka in to je tudi eno izpostavljenih področij njenega političnega programa: občina naj ustvari za gospodarstvo prijaznejše okolje.

Pod številko tri najdemo Sebastjana Komela, kandidata SD-ja, ki prihaja iz gospodarstva in med svoje ključne točke uvršča prav spodbujanje gospodarskega razvoja občine. Je 45-letni diplomirani ekonomist, ki v politiko prihaja kot novinec.

V občinski politiki pa ni nov Miran Müllner, ki je leta 2014 nastopil s svojo listo, zdaj pa kandidira z Zvezo za Primorsko (ZZP). 54-letni inženir logistike ponuja širok seznam konkretnih projektov, širše pa se zavzema za deželno ureditev Slovenije in oblikovanje pokrajin.

43-letni Klemen Miklavič je predstavnik gibanja Goriška.si, kandidira pa s podporo volivcev na čelu z Luko Manojlovićem. Zaznamuje ga znanost, specializiral se je za izobraževalne sisteme in vrsto let preživel v tujini kot raziskovalec ter svetovalec.

Na zadnjem mestu DVK-jeve liste je Anton Harej, višji svetovalec pri eni izmed vladnih agencij. Kandidat Nove Slovenije je 41-letni politolog iz Dornberka. Med svoje prioritete uvršča razvoj gospodarstva, predvsem mikro- in malih podjetij.


Igralništvo je za novogoriško občino izjemnega pomena, hkrati pa je že dolgo v težavah. Katera je za vas prava pot glede te panoge, tako zasebne kot državne plati?

Arčon: Zanimivo je, da je na Goriškem v težavah samo igralništvo, ki je v lasti države, tisto v privatni lasti pa ni. Najboljša kombinacija lastništva je: delež privatnega lastnika, delež lokalne skupnosti in delež zaposlenih, ki soustvarjajo to družbo. Potencial razvoja obstaja, zato bi z ljudmi, ki bi se glede na lastništvo čutili odgovorni do te družbe, ta potencial tudi razvijali.

Zavadlav Ušajeva: Igralništvo je žal ali na srečo del poslovnega okolja Nove Gorice. Za zasebno je treba predvsem na ravni državne in občinske zakonodaje poskrbeti za normalne in konkurenčne pogoje poslovanja in zajezitev negativnih vplivov. Kar zadeva občino Nova Gorica, je le-ta lastninsko in deležniško udeležena v družbi Hit d.d. Ključno za ohranjanje delovnih mest, zmanjšanje negativnih vplivov in nadaljnji razvoj je upravljanje družbe. Država bi morala svoje lastninske in upravljavske pravice prenesti na lokalno skupnost in strateškega zasebnega partnerja, obenem pa zaposlenim omogočiti udeležbo pri obojem. Tako bi se izognili vplivu posameznih interesnih skupin glede postavljanja kadrov v nadzorni svet in upravo družbe. Interesi teh skupin praviloma ne sovpadajo z interesi družbe in lokalnega okolja. Tudi za člane nadzornih svetov bi morali biti izvedeni razpisi in imenovanje glede na kompetence.

Komel: Mestna občina Nova Gorica (MONG) je 22-odstotni lastnik in se mora zato veliko bolj odgovorno obnašati do največjega zaposlovalca v občini. Če lastniki niso sposobni najti ljudi, ki bi družbo upravljali kot dober gospodar, je bolje, da jo prodajo takim, ki bodo poskrbeli za pravilen razvoj te izredno pomembne družbe znotraj naše občine. V prvi fazi bi morda kazalo odpreti možnost vstopa tujega partnerja, ki že opravlja podobno dejavnost in ima dolgoročne načrte s HIT-om. Z državo pa se je treba dogovoriti, da se večji del obveznosti, ki jih plačuje HIT v proračun, reinvestira v razvoj, usklajeno s celostno razvojno strategijo Slovenije na segmentu turizma.

Müllner: Hit Nova Gorica je delniška družba, katere temeljna dejavnost je prirejanje iger na srečo, hotelirstvo in gostinstvo. Lani so ustvarili 134,14 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 9 odstotkov več kot leto pred tem. Največji lastnik je država, tretjinski delež imata SDH in Kapitalske družba, občina Nova Gorica pa 22 odstotkov. V občinsko blagajno od HIT-a priteka denar na dva načina. Eden je koncesijski denar, drugi pa je denar iz naslova občinskega davka za uporabo stavbnega zemljišča. Sedanji župan je znižal stopnjo te dajatve vsem igralnicam in igralnim salonom v občini. Vsem preostalim gospodarskim družbam pa je protizakonito (spor je šel do ustavnega sodišča) dvignil davek za cca. 200 odstotkov. Tisti, ki so se pritožili, so dobili denar nazaj. Najbolje so jo odnesli lastniki malih igralnih salonov v MONG-u, saj so s prejšnjo višino davka na stavbno zemljišče, ki je vključeval obrazložitev, da igralništvo v okolju povzroča negativne vplive na družbo, prihranili zajetne denarce, ki so jih z eno odločitvijo naredili bogataše. V prihodnosti je treba pričakovati, da bo država svoj delež odprodala, s poslovnega vidika je nuja obdržati ali malenkostno povečati lastniški delež. Vendar je pri tem potrebno spremeniti način koncesijske dajatve v smislu zagotovitve fiksnega dela koncesije, ki se ob uspešnosti podjetja premosorazmerno lastniškemu vložku prilagaja dejanskemu prometu. Zagovarjam poslovni model "koncesije od prometa", le ta bo zagotavljal, da bo občina vedno lahko poskrbela za vlaganje v potrebno turistično infrastrukturo in ne nazadnje blažila negativne posledice igralništva v našem okolju. Denar, ki ga ustvarijo naši igralničarji, mora ostati v naši skupnosti.

Miklavič: Igralništvo bo ostalo in se razvijalo v okviru HIT-a. Hkrati pa moramo poskrbeti, da ne bomo več toliko socialno in gospodarsko odvisni od te dejavnosti. Občina mora vodstvu HIT-a ponuditi partnerstvo pri razvoju drugih dejavnosti in v to investirati del koncesijske dajatve. Kar je še pomembneje, župan se mora postaviti po robu neodgovorni menjavi uprav in s tem omogočiti razvoj podjetja, pa naj se to sliši še tako čudno. Glasen bo moral biti tudi, če bo šlo za prodajo državnega deleža. V HIT-u je namreč zaposlenih okoli 1.400 občank in občanov naših krajev, gospodarsko odvisnih pa še več. Ni vseeno, kdo je lastnik. Ko grejo delnice v roke zasebniku, nimamo več proti komu protestirati. Ne bi si želel, da HIT prevzame kakšen špekulant, zato da bi ga izčrpal; tako naj bi se dogajalo z Adrio Airways.

Harej: Dogajanje v zadnjem letu v HIT-u obžalujem, tako od slabših rezultatov poslovanja do razumne zahteve nadzornega sveta (NS), da naredi red. Če je bila menjava upravičena, pa bo menda povedalo sodišče, kajti razlogi za razrešitev so ostali javnosti bolj ali manj neznani, razen ocene NS-ja, da ni bilo pričakovanih poslovnih rezultatov ... Moje stališče je, da mora država in občina imenovati strokovne osebe v NS-ju, le-ta pa strokovne osebe v upravo. Ker pa je HIT v večinski lasti SOD-a in KAD-a, pa se ni mogoče izogniti političnemu mešetarjenju tako v NS-ju kakor pri imenovanju uprave. Dokler se še zasledujejo strokovnost, zadeva še nekako pelje. Ko pa ostane le politika, se znajo kazalci poslovanja obrniti navzdol.


Univerza v Novi Gorici utegne kmalu dejansko postati vipavska. Kaj je Mestni občini Nova Gorica storiti?

Arčon: Zavezal sem se, da bom v prostorskem načrtu uredil lokacijo univerzitetnega kampusa in to smo z ekipo izpolnili. Univerza je sicer avtonomna in sama sprejema svoje odločitve. Ko bo univerza imela sredstva, bo občina zemljišče ob Kornu komunalno opremila. Univerza ima tudi objekt v Rožni Dolini, ki ga je brezplačno dobila od občine. Sicer pa poslanstvo vsake univerze vedno presega meje občine.

Zavadlav Ušajeva: Občina bi morala imeti interes, da ostane in se razširi v pravo univerzitetno mesto. Ni pa občina tista, ki bi morala biti pri tem primarni akter. Omogočiti bi morala prostorske in spodbudne razmere, da bi se univerzitetna dejavnost razvijala in bi bili njeni učinki vidni v gospodarskem in kulturnem okolju občine. V okviru ideje univerzitetnega kampusa bi v SDS Nova Gorica začeli z izvajanjem projekta športno-rekreacijskega kampusa kot dela morebitnega univerzitetnega centra, ki bi služil občankam in občanom za te namene. Torej ne bi čakali, da se univerzitetni kampus pojavi sam od sebe, ampak bi izvedli prve smiselne korake sami.

Komel: Če postane vipavska, bo treba o tem povprašati akterje te zgodbe, torej rektorja univerze in gospoda župana. Kot pri veliko drugih zadevah je bila tudi pri tej zadevi pomembnejša oblika od vsebine. V kolikor je še mogoče, je urediti to razmerje z univerzo, predvsem glede njihovih pričakovanj in naših zmožnosti, in se nato dogovorjenega tudi držati. Ne gre zanemariti dejstva, da je sedež UNG-ja na izjemni lokaciji, ki omogoča čezmejno sodelovanje s sorodnimi ustanovami v sosednji Gorici, Trstu in Vidmu. Predvsem pa se moramo osredotočiti na študijske smeri, kjer bomo edinstveni. Po mojem mnenju bi bilo treba delati za kakovost študija, tako kot na nekaterih področjih to že uspešno počne, in ne na razpršenosti programov.

Müllner: Miran Müllner je že od nekdaj za Univerzo v Novi Gorici. Univerzo Nova Gorica je treba znova umestiti v mesto in ji omogočiti pridobivanje virov finančnih sredstev Evropske unije za obdobje 2014–2021. Že v svojem preteklem delu sem kot svetnik Mestne občine Nova Gorica poudarjal in opozarjal na nesprejemljivost odhoda univerze iz mesta Nova Gorica. Zato je tudi v programu Zveze za Primorsko – ZZP zapisano, da univerza mora ostati in rasti v Novi Gorici. Pred štirimi leti sem podal iniciativo za to, da se vsi kandidati za župane obvežejo izpolniti svoje predvolilne programe in podpišejo skupno izjavo v zvezi z univerzo. Skupaj s preostalimi kandidati za župane v MONG-u smo tudi podpisali sporazum za razvoj Univerze v Novi Gorici, a kot se je izkazalo kasneje, so vsi, ki so bili izvoljeni v mestni svet, vključno s sedanjim županom na čelu, držali figo v žepu. Poenotenje politike za tako pomembne stvari, kot je univerza, so temelj za razvoj občine. Celotna novogoriška politika je padla na izpitu, vendar je dejstvo, da je univerza danes z eno nogo že v Vipavi.

Miklavič: Problematika Univerze v Novi Gorici (UNG) je tipičen primer področja, ki za premik z mrtve točke zahteva odločno spremembo v slogu vodenja občine. Sedanje vodstvo občine namreč med svojimi prioritetami ne vidi prednosti in potencialov raziskovalne univerze v domačem okolju. Odnosi med občino in univerzo so na najnižji ravni, odkar ta obstaja. Moramo videti prek osebnih zamer, ki zastrupljajo komunikacijo med vodstvoma občine in UNG-ja. Kampusna univerza je večstranska priložnost za naše kraje. Študentje in raziskovalci bodo vnesli svež mladosten utrip v mesto in dvignili potrošnjo, akademija umetnosti dodaja h kulturnemu življenju somestja Goric, medtem ko raziskave obetajo učinke na lokalno gospodarstvo in razvoj.

Harej: Mestna občina bi morala že zdavnaj odkupiti manjkajoče parcele ob Kornu in jih nameniti univerzi, če naj bi ta pridobila sredstva za izgradnjo kampusa. Če univerza teh možnosti nima več, pa območje nameniti v druge namene izgradnje prepotrebnih stanovanj v mestu.


Kamni, ki sestavljajo ime jugoslovanskega diktatorja Tita na Sabotinu, že dlje časa "dobivajo noge". Naj napis Tito ostane ali gre? Če ste za to, da se spremeni, kakšen napis bi sami predlagali?

Arčon: Ti kamni so postali že prava turistična atrakcija. Dobre zgodbe so za turizem vedno pozitivne. Sam pa bi sicer raje izbral napis GO EPK 2025.

Zavadlav Ušajeva: Stališče SDS Nova Gorica je, da je o liku, osebnosti, vlogi in dejanjih J. B. Tita in njegovi simbolni prisotnosti v demokratičnem ustavnem redu Republike Slovenije vse povedalo in podrobno obrazložilo Ustavno sodišče Republike Slovenije kot najvišji izvrševalec ustavnosodnih presoj leta 2011, s tem, ko je razveljavilo in kot neustavno razglasilo poimenovanje ceste v Ljubljani po J. B. Titu. Menimo, da ukvarjanje novinarskih hiš s to temo ne pripomore k izboljšanju kvalitete življenja v državi in naših občinah, temveč vedno znova odpira teme in rane, ki bi se morale enkrat zaceliti. Konkretni napis je na Sabotinu, ki je priznan kot Park miru, kjer so si v roke segli vsi narodi in sprte strani velike vojne. Ozdravljajoče za slovenski narod in tudi prek meje bi bilo, če bi to lahko postal tudi v kontekstu dogodkov druge svetovne vojne.

Komel: Gre za zgodovinsko osebnost, ki je tesno povezana z našimi kraji, ne glede na to, ali je nekaterim to všeč ali ne. Sam osebno s tem nimam težav, in v kolikor je ljudem v veselje premetavati kamne, naj to počnejo še naprej. Z zgodovino naj se ukvarjajo zgodovinarji, sam pa se osredotočam izključno na prihodnost in razvoj naše občine.

Müllner: Sabotin je za mnoge zanimiv tudi zaradi svojega napisa na pobočju. Daje mu razpoznavni pečat in je vir številnih polemik med vsemi nami. Nekateri se z napisom poistovetijo, drugi mu nasprotujejo, tretji pa se le pomenljivo nasmejejo. Iz moje dnevne sobe na Grčni zato vsakodnevno lahko vidim, kaj se na Sabotinu dogaja. Napis Naš Tito je bil narejen iz kamnov in nastal je leta 1978 v čast Josipu Brozu Titu. Črke so bile velikosti 25 metrov, napis pa je v dolžino segal 100 metrov. Deležen je bil številnih preoblikovanj, spremenili so ga v Naš mir in SLO, a danes ostaja samo napis Tito. V letu 2004 so napis spremenili v SLO, marca 2005 so napis SLO spremenili nazaj v napis Naš Tito. Nekoliko kasneje so ga spremenili v Naš Fido, a so ga že naslednji dan popravili nazaj v Naš Tito. Vojne z napisi so se od pomladi 2006 nadaljevale, neznanci so napis spremenili v Naš Tigr, a so ga ponovno popravili v Naš Tito. Ozemlje, kjer se je nahajal ta napis, je kupil solkanski politik Ivo Hvalica, ki je bil pobudnik za odstranitev napisa. In kot lastnik parcele se je za to tudi odločil. Skupina aktivistov je v noči na 2. marec 2013 napis spremenila v VSTAJA, sodelovalo je več kot 40 vstajnikov z različnih koncev Slovenije. Dva dni kasneje, v noči na 4. marec, je skupina 26 aktivistov napis prebarvala z apnom. Julija 2015 so napis spremenili v THC. Napis so spet popravili in napisali Tito, ki za zdaj še ostaja nespremenjen. Aktivistom, ki prelagajo kamenje, bi predlagal, naj pri svoji dejavnosti vsekakor upoštevajo okoljsko zakonodajo, pri svojih prizadevanjih po ohranitvi napisa pa naj organizirajo tudi dodatno ponudbo, ki bi v Novo Gorico pripeljala še kakšnega turista več.

Miklavič: Kaj reči? Goriška.si je odraz mobilizacije ljudi, ki vidijo predvsem prihodnost. Možnost, da lahko izbiramo, kdo nas bo vodil, in za vodenje tudi kandidiramo, je dragocen privilegij, ki ga naši predniki niso imeli. Cenimo svobodo, ki so nam jo z mnogo prelite krvi priborili. A čas je za nove bitke in nove zmage. Premalo nas je, da bi se delili po preživetih ideoloških silnicah. Pomemben je razvoj regije, novo skupno urbanistično poglavje obeh Goric, nova delovna mesta, nova dostopna stanovanja, novi prostori za ustvarjanje mladih, kakovostno oskrbo starejših, nove gospodarske priložnosti za podeželje, zdrav zrak, cenejša voda, cenejše komunalne storitve.

Harej: Jaz nimam namena kar koli spreminjati. Kdor si želi napisa, naj ga ima. Jaz sem pa povedal svoje mnenje, ki ga delim z lepim številom demokratično usmerjenih intelektualcev in javnosti, da TITO ni lik, ki bi slovenski narod združeval, pač pa je lik, ki je tudi na slovenskem ozemlju izpeljal komunistično revolucijo in državljansko vojno. Razumem pa, da ga del družbe vidi kot najbolj zaslužnega, da se je Primorska združila z ostalim slovenskim ozemljem. To stališče je seveda mogoče relativizirati, pa ga na tem mestu verjetno ni smiselno.


Kaj boste storili za razvoj krajevnih skupnosti zunaj mesta, ponekod namreč nimajo nekatere najosnovnejše infrastrukture, kot je vodovod.

Arčon: V naši občini je 97 odstotkov prebivalcev priključenih na javni vodovod. V teh 3 odstotkih so žal primeri posameznih prebivalcev, ki živijo v hišah, tudi nekaj kilometrov oddaljenih od javnega vodovoda. V takih primerih je gradnja vodovoda izrazito negospodarna, saj lahko zneski dosežejo nekaj milijonov evrov. Lahko pa zatrdim, da imajo vsi občani dostop do pitne vode. Sicer pa s krajevnimi skupnostmi sodelujemo pri sestavi proračuna in določanju prioritet, tudi s participativnim proračunom. Predvsem pa v smislu spodbujanja kvalitet in posebnosti podeželja, ki je drugačno kot mesto. Najprej prisluhnem potrebam po osnovni infrastrukturi, kot so ceste, vodovod, mrliške vežice, ekološki otoki. Sicer pa bodo na podeželju v ospredju naslednji projekti: vrtec v Grgarju, muzej tehniške dediščine v Lokovcu, dom krajanov v Oseku, hiša aleksandrink v Prvačini in nadaljnja prenova gradu Rihemberk.

Zavadlav Ušajeva: Za gradnjo infrastrukture na podeželju imamo programsko točko, ki jo bomo prioritetno izvajali. Govori o oblikovanju strokovne službe za koordinacijo krajevnih skupnosti za določitev projektov in njihovih prioritet, načrtovanje virov in terminske izvedbe (vodovod, ceste, kanalizacija). V načrtovanje in smiselnost rešitev (npr. izgradnja novega vodovoda, ohranitev ali ureditev, sanacija in upravljanje vaških vodovodov) morajo biti vključene krajevne skupnosti (KS) in izvajalec javne službe, družba Vodovodi in kanalizacija d.d. (VIK). V MO SDS-u smo podali več pobud, za katere občinska uprava v proračunu rešitve ni našla. Očitno je težava na relaciji mestna občina–krajevne skupnosti in družba VIK d.d., ki bi morala biti vključena v projekte že v fazi načrtovanja in nadzora. Danes ni tako in se dogaja, da družba VIK ne upravlja nedokončanih investicij, občani pa se ne priključijo na omrežje zaradi višjih stroškov pokrivanja investicij.

Komel: Vodovod, kanalizacija in cestna infrastruktura bi morali biti že zdavnaj urejeni, a jih občina, kljub obljubam, še iz leta 2010, pa potem v letu 2014, ni izpolnila. Tudi evropskih sredstev, namenjenih za urejanje te težave, ni bila v tem času sposobna pridobiti in jih bo sedaj primorana priskrbeti sama. Vsem krajevnim skupnostim bomo dali veliko več avtonomije, imeli bomo podžupana/-jo, ki bo zadolžen/-a za koordinacijo delovanja KS-jev. Za vsak KS bomo pripravili participativni proračun in v letnem proračunu zagotovili en milijon evrov za projekte, ki jih bodo prijavile krajevne skupnosti, in jih potem tudi v sodelovanju z MONG-om tudi same izvedle.

Müllner: Prepričan sem, da lahko v občini Nova Gorica rezultate dosedanjih županov presežem in z znanjem ter izkušnjami nadgradim. Pri svojem delu se bom tako kot vedno zavzemal za malega človeka, zavzemal se bom za ljudi in razmere, da bodo z veseljem ostali tukaj. Na podeželju ni osnovne komunalne infrastrukture, gospodinjstva nimajo kanalizacije, niso priključeni na čistilno napravo, nimajo vode, ceste so slabe in brez pločnikov, grozi jim nevarnost poplav in plazov, otroke iz Grgarja namesto v vrtec vozijo kar v vaško faro, k vsemu temu bo treba takoj pristopiti. Težko se je odločiti, kaj mora biti prvo, saj bi večina teh projektov morala biti izvedena že najmanj pred petimi leti. Ker pa smo projekt obnove vrtca v Grgarju predlagali že v proračunu leta 2011, bo to prva prioriteta podeželja. V mestu nimamo pokrite tržnice, niti ribarnice, nimamo gimnastične dvorane, nimamo kinodvorane, nimamo bazena niti pasjega poligona. Razsvetljava je iz "kremenčkove dobe", gasilski dom razpada, za mestni toplovod bomo poiskali alternativno rešitev. Kajakaški center potrebuje novo moderno kajakaško progo, dom za ostarele je premajhen za vse potrebe, primanjkuje stanovanj, mladinski dom se stiska pod tribuno na stadionu, mladi nogometaši se preoblačijo skorajda na ulici. Mesto se na vzhodni strani duši v prometu in hrupu in odsek nove Vodovodne ceste s križiščem pri hrastu je nujna. V prihodnjih letih se mora bistveno več graditi kot do sedaj. Ker pa mesto leži na poplavnem območju, nujno potrebuje ureditev Prvomajske ulice z dvema krožiščema, kolesarsko stezo in odvodnikom. Z odvodnikom dejansko odpremo možnost gradnje v centralnem delu mesta, ki ravno zaradi odvodnjavanja umanjka. Na ta centralni del bi se v prihodnosti umestile nove infrastrukturne potrebe, šole, univerza in drugi mestni program. Mesto se bo čez dobro desetletje moralo širiti proti vzhodu. Zavzemal se bom za to, da občina Nova Gorica spet postane močno gospodarsko središče in da jo skupaj uvrstimo na turistično karto Slovenije kot eno najbolj prepoznavnih destinacij.

Miklavič: Vodovod, kanalizacija, šole, vrtci in cestno omrežje ne smejo biti predmet cincanja. K urejanju tega je treba pristopiti sistematično, pregledati stanje oz. potrebe po investicijah in dogovorno določiti prioritetni seznam investicij. Za dogovor o prioritetah mora župan sklicati predstavnike vseh krajevnih skupnosti, kjer bi podeželje prišlo do izraza. Kar zadeva komunalno ureditev, pa lahko rečem še to: podeželje vidim v vlogi razvojnega aduta občine. Vipavska dolina in planota sta namreč glavni potencial mestne občine za razvoj turizma kot ene temeljnih gospodarskih panog. Komunalna infrastruktura pa je predpogoj za kakršno koli razmišljanje o turistični dejavnosti.

Harej: Krajevne skupnosti bodo dobile pomen, in ne tako, kot je pred štirimi leti obljubljal župan, ko je po volitvah celo oblikoval komisijo za KS-je, pa potem od vsega tega ni bilo nič. Krajevne skupnosti so zapostavljene tudi v smislu zagotavljanja drugih storitev (čiščenje pločnikov, osvetljevanje med prazniki, urejanje javnih površin), ko so za mesto predvidene posebne proračunske postavke, krajevne skupnosti pa morajo vse poravnati iz svojega sicer še skromnega proračuna. Odnos občine do KS-jev je naravnost sramoten. Sam bom KS-je bolj vključil v izvajanje občinskih služb. KS-jem bom namenil gradbenika, ki bo pripravljal dokumentacijo za učinskovito odpravljanje malih gradbenih posegov (odvodnjavanje, vaške ceste, jaški, inštalacije itd.). V KS-je bom pospeševal razvojno razmišljanje članov, da bomo našli rešitev za razvojno naravnanost ostalih krajev, sicer bodo Renče in Miren čez 10 let središči Vipavske doline, naši kraji pa le spalna naselja Mestne občine Nova Gorica.


Kaj obljubljate občanom, če vas izvolijo? Kaj bi se zares spremenilo? Prosimo, bodite konkretni, a izberite eno ali dve ključni obljubi/spremembi.

Arčon: Izpostavil bi številna nova delovna mesta v novi Poslovno-ekonomski coni Nova Gorica - Kromberk, za katero smo že kupili zemljišča, in 100 novih stanovanj v Novi Gorici v sodelovanju s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Skratka, boljše razmere za življenje. Ponujam politiko in razvoj tako mesta kot podeželja v dialogu z občani. Moja vizija je zelena in napredna občina, v kateri ljudje dobro živijo.

Zavadlav Ušajeva: Obljubljam trdo in pošteno delo. Enako bom zahtevala od sodelavcev, da morajo biti v službi ljudi in ne interesnih skupin. Uvedla bom etični kodeks delovanja vseh zaposlenih. Po potrebi bom reorganizirala procese in postavila učinkovito organizacijo. Zahtevala bom rezultate. Prioriteta bo izvedba najosnovnejših načrtov za bivanje na podeželju (komunalna ureditev, oživitev vaških jeder, mreža in širitev zdravstveno-socialne oskrbe), da se le-to ne bo izpraznjevalo, v mestu pa ureditev občanu prijaznega okolja za bivanje (ureditev umirjenega prometa, širitev ljubiteljske kulture). Za izvedbo obojega je ključno, da občina gospodarskim subjektom zagotovi dobre razmere poslovanja, da se bodo odpirala delovna mesta in bo občina razvojno napredovala po vseh kazalcih.

Komel: Predvsem pospešen razvoj mesta na vseh področjih. Konkretna skrb za gospodarske subjekte, ki jih moramo pripeljati v našo občino, tako da jim ponudimo vso potrebno infrastrukturo za delovanje, zmanjšati birokratske ovire in povečati sodelovanje med srednjimi šolami, univerzo, PTP-jem in MIC-em. To je osnovni pogoj za razvoj celotne občine vključno s podeželjem. Sprostitev centra mesta s prenosom športnega parka na obrobje in tam pričeti gradnjo novih manjših stanovanjskih sosesk. Mladim zagotoviti ustrezen prostor za druženje, organizacijo dogodkov, predavanja v središču mesta – in tako bo naše mesto "duhov" končno oživelo. Za starejše pa je nujno urediti dnevne centre po vzoru Hiše dobre volje v Mirnu ter modernizirati DU NG.

Müllner: Prepričan sem , da lahko v občini Nova Gorica rezultate dosedanjih županov presežem in z znanjem ter izkušnjami nadgradim. Pri svojem delu se bom tako kot vedno zavzemal za malega človeka, zavzemal se bom za ljudi in pogoje, da bodo z veseljem ostali tukaj. Na podeželju ni osnovne komunalne infrastrukture, gospodinjstva nimajo kanalizacije, niso priključeni na čistilno napravo, nimajo vode, ceste so slabe in brez pločnikov , grozi jim nevarnost poplav in plazov, otroke iz Grgarja namesto v vrtec vozijo kar v vaško faro k vsemu temu bo potrebno takoj pristopiti. Težko se je odločiti kaj mora biti prvo saj bi večina teh projektov morala biti narejena že najmanj pred petimi leti. Ker pa smo projekt obnove vrtca v Grgarju predlagali že v proračunu leta 2011 bo to prva prioriteta podeželja. V mestu nimamo pokrite tržnice, niti ribarnice, nimamo gimnastične dvorane, nimamo kinodvorane, nimamo bazena niti pasjega poligona. Razsvetljava je iz ,,kremenčkove dobe,, , gasilski dom razpada, za mestni toplovod bomo poiskali alternativno rešitev. Kajak center potrebuje novo moderno kajakaško progo, dom za ostarele je premajhen za vse potrebe, primanjkuje stanovanj, mladinski dom se stiska pod tribuno na stadionu , mladi nogometaši se preoblačijo skorajda na ulici. mesto se na vzhodni strani duši v prometu in hrupu in nove Vodovodne ceste s križiščem pri hrastu je nujna. V prihodnjih letih se mora bistveno več graditi kot do sedaj. Ker pa mesto leži na poplavnem območju nujno potrebuje ureditev Prvomajske ulice z dvema krožiščema, kolesarsko stezo in odvodnikom. Z odvodnikom dejansko odpremo možnost gradnje v centralnem delu mesta, ki je danes ravno zaradi odvodnjavanja blokirana. Na ta centralni del bi se v prihodnosti umestile nove infrastrukturne potrebe , šole, univerza in ostali mestni program. Mesto se bo čez dobro desetletje moralo širiti proti vzhodu. Zavzemal se bom za to, da občina Nova Gorica spet postane močno gospodarsko središče in da jo skupaj uvrstimo na turistično karto Slovenije kot eno najbolj prepoznavnih destinacij.

Miklavič: 1. S stanovanjskim skladom bomo po hitrem postopku izdelali shemo za dostopnost bivanja in soinvestirali v gradnjo ali prenovo skupaj 150 stanovanj za mlade družine in približno 100 varovanih stanovanj za starostnike.
2. Občinska uprava bo dobila odločno vodstvo, ki ve, kaj hoče doseči. Uslužbenci bodo dobro poznali razvojne cilje, strategijo in bodo ustrezno motivirani za uresničevanje ukrepov v začrtani smeri. Okrepljen bo oddelek, ki skrbi za "evropske projekte", saj predvidevam veliko dela pri iskanju sredstev za razvojne programe s poudarkom na podeželju in delovnih mestih. Uradniški postopki za izdajo soglasij in dovoljenj bodo stekli hitreje in s tem med drugim olajšali razvoj turizma na podeželju in podjetij.
3. Zbral bom vrhunske in perspektivne arhitekte/urbaniste ter v sklopu načrtovanja Evropske prestolnice kulture z vodstvom sosednje Gorice sestavil skupino za enoten urbanistični razvoj somestja. Goriška poleg novega gospodarskega razvojnega cikla potrebuje tudi novo poglavje v urbanističnem in kulturnem razvoju.

Harej: Mestni svetniki bodo odločali o ključnih investicijah v mestu in podeželju, še preden se bo čas in denar zabijalo za razne študije, analize, pravna mnenja itd. (primer Remiza). Vse investicije se bodo peljale racionalneje in ekonomičneje (ne pa kot npr. pločnik v Dragi ali pa odpravljanje napak pri Dornberški telovadnici). Naredilo se bo več z manj denarja, hitreje in bolje. Dejansko bom poskrbel, da se bodo vinarji in sadjarji povezovali in bili promovirani navzven. Poskrbel bom, da bodo v Meblo vzhod prišli obrtniki z našega območja in da ne bo na koncu zemljišče padlo v roke multinacionalkam ... Rihemberški grad bomo takoj začeli obnavljati, ravno tako Vilo Rafut. Vsako leto nekaj, naprej in iskali takoj mogoča sredstva za obnovo.

Aljoša Masten

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 11

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor



Zadnji prispevki