Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Iskalni niz: (+10000)

Pričevanja "Vsak večer so nekaj prinesli – ali obleko ali nove čevlje, nikoli niso prišli praznih rok."

"O, ja. Tudi stepli smo se. Pa kako. V glavnem zaradi žensk, ja. Pa so nas zmerjali: 'F**** Yugoslav! F**** Yugoslav!' Ojej! 'F**** Tito! F**** Yugoslav!' Ja, ja. Oni so tudi imeli svoje politične ure, ravno tako kot mi."

Pričevanja "Ko je bila cona A, smo pa živeli kot v Ameriki. Vsega je bilo na pretek."

"Omlete so bile take, da jih nobena reč ne naredi. Limonade vseh sort, tolmuni polni piv. Včasih smo kaj izmaknili in spili. S prijateljem sva kadila cigare in bila od tega tako pijana," se je življenja v Coni A po koncu vojne spominjal Matija Černuta.

Pričevanja "Fašisti so nam požgali hišo. Samo zato, ker je bil oče zaveden Slovenec."

Vrtojbenc Kamil Arčon je komaj dobro prišel na svet, ko so fašisti zažgali poslopje ob domači hiši. Dogodek je na neki način napovedal sovražnost in nasilje, ki mu je bil, tako kot številni drugi Primorci, tudi pozneje v življenju prevečkrat priča.

Spomin je živ Ko so življenje majhne obmejne vasice krojili (tudi) ameriški vojaki

Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.

Spomin je živ Pokopališče v Mirnu: Bodečo žico napeli tudi nad mrtvimi

"Moj nono je ležal z glavo v Italiji, noge pa so bile v Jugoslaviji," absurdnost birokratske postavitve meje med Italijo in Jugoslavijo opiše domačinka iz Mirna Cirila Pregelj.

Pričevanja Meja ne deli le zemlje, razkol pusti tudi v ljudeh

"Ko se je meja zarisala, sem bila otrok, a take stvari se ti močno vtisnejo v spomin," pove Cirila Pregelj, ki živi v Mirnu, vasi, ki je po določitvi meje z Italijo ostala na sami mejni črti.

Pričevanja "Trpeli smo, vendar jamral ni nihče."

"Takrat sem bil star 14 let. Bili smo bosi, imeli smo lopato in kramp ... Kljub vsemu smo bili zadovoljni, da gradimo Novo Gorico, da bomo Italijanom 'dali kontro'."

Izza zidov Ivo Hvalica: "Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več"

"Po vojni se oče vrne, kavarna je zopet začela obratovati, delali smo sladoled za ameriške vojake, živeli smo – to so nepozabni časi – zelo, zelo dobro. Američani so naš obmejni predel cone A zasuli z vsakršnim blagom, prav nobenega pomanjkanja ni bilo."

Pričevanja "Prej smo bili vsako reč vajeni kupiti v Gorici, potem pa tega nismo več smeli."

"Reka, Trst, Gorica naša je pravica," se je ob koncu druge svetovne vojne po osvoboditvi Gorice slišalo na manifestacijah po mestu, na katerih so primorski Slovenci podpirali priključitev mesta Jugoslaviji.

Pričevanja "Postaviti mejo in deliti ozemlje je tragedija"

"V času partizanskega boja smo imeli ideal združitve vseh narodov sveta proti Hitlerju in Mussoliniju, ko pa je na koncu napočil čas velike bitke, je bitka potekala znotraj družine."

Več rezultatov iskanja