Leta 2010 je imel povprečni britanski desetletnik doma okoli 240 igrač, igral pa se je le z 12 na dan. Britanka v povprečju kupi 59 oblačil letno in ima v omari dvakrat več kosov kot leta 1980, od tega jih okoli 20 ne bo nikoli oblekla. V povprečnem ameriškem domu je kar 300.000 stvari. Kar 25 odstotkov od tistih Američanov, ki imajo garažo, v njej ne more parkirati, saj jo zaseda raznovrstna krama.
Podatkov o tem, koliko stvari doma kopičimo Slovenci, nimamo. Znano pa je, da Slovenec na leto zavrže 10 kg uporabnih stvari. "To so razni elektronski aparati, pohištvo," najpogosteje zavržene uporabne predmete navede Katja Sreš iz Ekologov brez meja. "Zdaj, po gospodarski krizi, ko se stanje izboljšuje, se znova kupuje mnogo več stvari. Ozaveščenost je sicer nekoliko večja in kupci že gledajo na to, od kod izhaja izdelek in kakšne kakovosti je. Seveda upamo, da se bo ta trend nadaljeval, kljub temu pa še vedno kupujemo absolutno preveč," je prepričana Sreševa.

Zavest o ekoloških težavah Zemljanov je še vedno na izredno nizki stopnji, se strinja Mihael Kline, psiholog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede. "Še manj je zavedanja, da je naša potrošnja tesno povezana s problemi okolja, s katerimi se sooča človeštvo," dodaja.

Ne glede na to nas trgovci vedno znova skušajo premamiti v nepotrebne nakupe s popusti in uvažanjem "nakupovalnih praznikov", kot so valentinovo, noč čarovnic in v zadnjih letih celo črni petek. "Že pred vsakim praznikom je neki popust, razprodaje so se razvlekle skoraj čez vse leto in pravzaprav imamo ves čas občutek, da moramo kaj kupiti, zato da lahko potešimo neke želje in potrebe, ki pa bi jih lahko zadovoljili predvsem z doživetji," opaža Sreševa.

Nakupovanje: nadomestek za osamljenost
Pojasnilo, za zadovoljevanje kakšnih potreb gre, kadar ljudje pretiravamo z nakupi in kopičimo stvari, je skoraj pretresljivo. Kline namreč meni, da gre pri nakupovanju namreč za nadomestek pravih socialnih stikov in odnosov. "Človek je socialno bitje in kot takšen potrebuje soljudi tudi v svoji bližini. Danes ljudje živimo v nasprotju s svojo naravo. Smo vse bolj odtujeni in posledično tudi osamljeni. Kot takšni dobimo od drugih soljudi vse premalo pozitivnih dražljajev v obliki pohval, bližine, dotikov, objemov tako v fizični kot zgolj simbolni obliki," pojasni Kline in doda, da tu nakupovanje vstopi kot njihov nadomestek, ki nam je na razpolago v vsakem trenutku. "Če ne v obliki klasičnih trgovin pa vse bolj v obliki spletnih trgovin. Možnost raznolikih pozitivnih dražljajev kot nagrad se tako izredno hitro širi in povečuje."
Zakaj se ljudje od nakopičenega težko ločimo?
Velik del kupljenih stvari za posameznika sčasoma nima samo funkcionalnega pomena, temveč je povezan s simbolnimi pomeni in močnimi čustvi, ki nas v spominu povežejo s prijetnimi doživetji in izkušnjami, najpogosteje z drugim sočlovekom ali skupino soljudi, meni Kline. "Takšen mehanizem dejansko deluje v ozadju vsake stvari, ki se je znašla v našem domu in se zato od nje tako težko ločimo. Te so namreč sestavni del tako naših pravih kot tudi paraodnosov," pravi Kline in ob tem pojasni, da gre pri paraodnosih za namišljene odnose. V teh odnosih lahko tudi tržna znamka predstavlja neke vrste osebnost, s katero se potrošnik identificira, se nanjo naveže in ji ostaja zvest.

Ko smo se od odvečnih stvari končno pripravljeni ločiti, pa to običajno pomeni, da jih vržemo stran. Premalokrat pomislimo na alternative, kot so razne izmenjevalnice in centri ponovne uporabe, opozarja Sreševa: "Včasih tudi ne pomislimo, da bi lahko komu to podarili. Že v soseski pogosto lahko najdemo koga, ki bi mu takšna stvar prišla prav. Na voljo so tudi razni portali: Podarim.si, Bolha.com, Let go itd., kjer lahko marsikaj uporabnega prodamo ali pa podarimo. Seveda se zdi laže, da nekaj samo vržemo na dvorišče, komunalno podjetje pa to nato odpelje in mi nimamo več opravka s tem. A dejansko s tem naredimo veliko škodo."

Decembrsko obdarovanje
Na vprašanje, kaj v času, ko imamo vsega preveč, v decembru, podariti bližnjim, Sreševa odgovarja, da namesto stvari lahko podarimo tudi razna doživetja: "Vstopnice za kino, za trampolin, podarimo lahko tudi članarino za knjižnico ali naročnino na revijo, ki jo obdarovanec rad bere. Darilo seveda lahko izdelamo tudi sami, a pri tem bodimo pozorni, da pri tem ne ustvarimo še več odpadkov. Decembrski poskusi 'naredi sam' (DIY) tudi hitro padejo v vodo in tako naredimo še več škode. Lahko pa kaj doma spečemo in predvsem preživimo čas z bližnjimi. Mislim, da nas to tudi bolj zapolni kot nekaj materialnega. Če pa že kupujemo, kupujmo kakovostne in trajnostne izdelke, za katere vemo, da jih obdarovanec želi in potrebuje."
Za bolj poglobljeno razumevanje daril in obdarovanja je torej treba ta proces povezati z medsebojnimi odnosi, podobno poudarja Kline. Darila v kateri koli obliki so po njegovih besedah namreč geste, ki jih ljudje doživljajo kot pohvale ali zahvale za pretekla dejanja. Zato predlaga, da si naredimo neke vrste načrt, v skladu s katerim bomo letos obdarili svoje bližnje, partnerja, znance. "To naj bodo poleg obveznega rokovanja še objemi, splošni ali specifični, povezani s stvarjo oziroma dogodkom, ki se vama je zgodila v preteklem obdobju (letu) in bi želeli, da jo ponovita v prihajajočem," svetuje Kline in sklene: "Po objemu obdarjene poglejte v obraz, da boste zagledali toplino v njihovih očeh. To bo v njih in vas priklicalo iz spomina izbrana čustva in s pozitivnimi občutki napolnilo praznično razpoloženje."