Izbor novice
Palestina
Država Palestina naj bi se vzpostavila na ozemljih pod izraelsko okupacijo. Izrael ohranja popoln nadzor nad ozemljem, zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami palestinskih ozemelj. Palestinci imajo le delno avtonomijo nad manjšim delom zasedenih ozemelj, ki ob tem ni celovit oziroma povezan. Foto: Reuters
       Če želite, da bi priznanje Palestine pomenilo nekaj več kot le lep naslov ali nekaj, zaradi česar bi se vi sami dobro počutili, ga morajo spremljati verodostojni in vsebinski načini za dosego izraelske odgovornosti.       
 Ben White, britanski novinar in avtor
Haidar Eid
Profesor in politični analitik iz Gaze Eid opozarja, a imajo pravico do samoodločbe vsi Palestinci, ne zgolj tisti, ki živijo na zasedenih ozemljih. Izpostavlja begunce in palestinske državljane Izraela. Foto: Osebni arhiv
Ben White
Britanski novinar in avtor White pravi, da ima priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 taktično in strateško plat. Od tega, čemu naj bi priznanja služila, je odvisno tudi, kakšne posledice bodo imela za življenja ljudi pod okupacijo. Foto: Osebni arhiv
Na izraelsko veleposlaništvo na Dunaju smo naslovili več vprašanj, med drugim, ali Izrael Palestincem na zasedenih ozemljih priznava pravico do samoodločbe oziroma pravico do samostojne države v mejah iz leta 1967, vendar odgovora nismo prejeli. Vprašali smo tudi, kako bi slovensko priznanje Palestine vplivalo na izraelsko politiko do zasedenih ozemelj in kakšne spremembe v odnosu Slovenije do Izraela pričakujejo v primeru priznanja Palestine, a tudi na ta vprašanja na veleposlaništvu niso odgovorili.
Naselbina Givat Ze'ev
Naselbine oziroma mesta, ki jih Izrael v zadnjih 50 letih gradi na Zahodnem bregu so po mednarodnem pravu nezakonite, po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča za vojni zločin. Izrael za potrebe naselbin in pripadajoče infrastrukture Palestincem jemlje zemljo, kar dodatno utrjuje z zidom okoli naselbin, katerega namen naj bi bil naselbine trajno pripojiti Izraelu. V judovskih naselbinah, v katerih Palestinci lahko delajo, ne smejo pa živeti, živi več kot 600.000 ljudi. Foto: Reuters
       Apartheid se je končal leta 1994 z izvolitvijo Nelsona Mandele kot prvega temnopoltega predsednika večrasne Južne Afrike. To se ne bi zgodilo brez resnične, trajne mednarodne kampanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije zoper apartheidski režim.       
 Haidar Eid o razlogih za pritisk na Izrael
Izraelska vojska
Eden od obrazov okupacije so številne aretacije mladoletnih Palestincev, pogosto tudi otrok. Foto: Reuters
       Izrael nadaljuje s svojo okupacijo, jo poglablja, vsi pa samo čakajo. Na kaj?       
 Šavan Džabarin, vodja palestinske organizacije Al Hak

Dodaj v

Priznanje Palestine: Onkraj simbolike se začnejo vsebinska vprašanja

Kako bi priznanje koristilo ljudstvu pod okupacijo?
28. februar 2018 ob 07:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko zunanji minister Karl Erjavec napoveduje skorajšnje priznanje Palestine, ostaja nejasno, ali bo šlo zgolj za simbolično dejanje Slovenije ali pa uvod v politično težje in mednarodno manj prijetne ukrepe zoper Izrael. Mnenja glede priznanj so razdeljena tudi med Palestinci na zasedenih ozemljih.

Potem ko je Levica že konec leta 2014 predlagala, naj Slovenija prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo, se koalicija po letih zavlačevanja in prelaganja bremena z vlade na DZ in obratno vendarle približuje trenutku, ko bo končno morala glasovati o tem vprašanju. Konsenz naj bi bil dovolj širok, da lahko Erjavec izraža pričakovanje, da bo vlada DZ-ju v začetku marca predlagala priznanje palestinske državnosti, poslanci in poslanke pa bi lahko priznanje potrdili najkasneje aprila.

Priznanja Palestine sledijo ideji o rešitvi večdesetletnega izraelsko-palestinskega vprašanja v obliki dveh držav. Medtem ko bo Izrael letos praznoval 70. obletnico obstoja, obstaja Palestina od leta 1988, ko jo je razglasila Palestinska osvobodilna organizacija, zgolj na papirju. Zasedena ozemlja, Zahodni breg in Gaza, na katerih naj bi se Palestina kot država vzpostavila, so namreč ločena, Vzhodni Jeruzalem, ki naj bi bil palestinsko glavno mesto, pa si je Izrael v nasprotju z mednarodnim pravom pripojil leta 1980 in za tam živeče Palestince izvaja poseben režim, drugačen od tistega v preostanku Zahodnega brega. Tudi sam Zahodni breg je notranje povsem razkosan na manjša, delno avtonomna palestinska območja, ki jih delijo izraelska judovska mesta in pripadajoča infrastruktura ter vojaške nadzorne točke in več sto kilometrov dolg zid, za katerega je Meddržavno sodišče v Haagu v svetovalnem mnenju leta 2004 presodilo, da je v neskladju z mednarodnim pravom. Na drugi strani je okupirana Gaza pod 11-letno izraelsko (in v manjši meri egiptovsko) blokado, prav tako obkrožena z zidom ali ograjo, in katere zračni prostor, meje in ozemeljske vode so prav tako pod popolnim nadzorom Izraela.


Predmet priznanja, palestinska ozemlja v mejah iz leta 1967, so tako območja pod polstoletno vojaško okupacijo, na katerih Izrael pospešeno gradi kolonije z namenom korenite spremembe demografske slike, kar mu je v desetletjih t. i. mirovnega procesa uspelo. Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu tako poleg približno 2,5 milijona Palestincev živi že med 600 tisoč in 750 tisoč judovskih naseljencev v 150 naselbinah/mestih, ki so kršitev četrte Ženevske konvencije in ki po definiciji Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) predstavljajo vojni zločin. Naselbine, večinoma zgrajene na zemlji v zasebni lasti Palestincev, nadzirajo okoli 42 odstotkov ozemlja Zahodnega brega, kot je v Večeru opozoril Primož Šterbenc, pa je njihova postavitev premišljena "s strateškim namenom preprečiti nastanek palestinske države."

EU vztraja pri dveh državah, Izrael je proti
Kljub neukrepanju v mednarodni skupnosti vendarle prevladuje konsenz, da bi vprašanje okupacije in njenih posledic najelegantneje začeli reševati s priznanjem Palestine na zasedenih ozemljih. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) priznanje predstavljajo kot "način za vzpostavitev mednarodnopravne simetrije v dvostranskih pogajanjih o rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta." Kot so dodali, bi priznanje "istočasno pripomoglo k utrjevanju koncepta rešitve dveh držav in oživljanju zastalega mirovnega procesa, s tem pa tudi k večji varnosti in stabilnosti v regiji."

Medtem ko si palestinska samoupravna oblast prizadeva za čim več mednarodnih priznanj palestinske državnosti in tudi EU deklarativno podpira vzpostavitev Palestine kot države, pa Izrael temu nasprotuje tako z dejanji na terenu kot na ravni političnih izjav. Tako je izraelski premier Benjamin Netanjahu pred volitvami leta 2015 dejal, da dokler bo on premier, ne bo države Palestine, januarja 2017 pa, da je pripravljen Palestincem priznati "ne ravno države s polnimi pooblastili, ampak nekaj manj kot državo". Netanjahu je šel sicer še dlje in napovedal, da bo Izrael na Zahodnem bregu za vedno ohranil svojo vojaško prisotnost. Izraelski premier v takšnem izključujočem pristopu v domači politiki ni osamljen. Opozicijska Laburistična stranka sicer govori o dveh državah, a kar si pod tem izrazom predstavlja, ni niti blizu temu, kar bi Palestinci sprejeli, je za MMC opozoril britanski novinar Ben White, avtor več knjig o izraelsko-palestinskem vprašanju.

Z vprašanjem, ali Izrael Palestincem na zasedenih ozemljih priznava pravico do samoodločbe oziroma pravico do samostojne države v mejah iz leta 1967, smo se obrnili na izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, vendar odgovora nismo prejeli.

Simbolika, ki bi dala upanje
Kako medtem na morebitno slovensko priznanje oziroma na mednarodna priznanja Palestine na sploh gledajo na zasedenih palestinskih ozemljih? "Priznanje je simbolično dejanje, a tudi kot tako nekaj pomeni. Izraelcem sporoča, da mislimo resno, da za razliko od njih trdno stojimo za idejo dveh držav, Palestincem pa, da je mednarodna skupnost s priznanjem Palestine na njihovi strani, s čimer bo pri mladih ohranila upanje. Mladi so namreč upanje izgubili, mislijo, da mednarodna skupnost zgolj govori, ponavlja eno in isto, nikakor pa ne ukrepa," je v pogovoru za MMC dejal Šavan Džabarin generalni direktor palestinske nevladne organizacije za zaščito človekovih pravic Al Hak s sedežem v Ramali na Zahodnem bregu.

Džabarin priznanje Slovenije vidi kot "korak v pravo smer". Kot dodaja, bi Palestinci na zasedenih ozemljih priznanje sprejeli z naklonjenostjo, če bi Sloveniji sledila še kakšna država, pa bi jih to po njegovih besedah navdalo še z večjim upanjem.

Priznanje škodljivo za pravice Palestincev?
Bolj kritičen je Haidar Eid, profesor na oddelku za angleško književnost na Univerzi Al Aksa v Gazi in politični analitik pri palestinski nevladni organizaciji Al Šabaka. Sloveniji sicer priznava dobre namene, a opozarja, da bi bilo "priznanje palestinske države zgolj na delih historične Palestine škodljivo za pravice večine Palestincev". Takšno priznanje namreč ne bi uresničilo pravice Palestincev do samoodločbe, ki po Eidovih besedah "vključuje pravico vseh palestinskih beguncev do vrnitve v mesta in vasi, ki jih je Izrael leta 1948 etnično očistil, in pravice 1,4 milijona palestinskih državljanov Izraela do polne enakopravnosti". Izrael namreč palestinskim beguncem (in njihovim potomcem) iz leta 1948, ki jih je po podatkih ZN-a trenutno okoli pet milijonov, ne priznava pravice do vrnitve na svoje domove, ki so zdaj na ozemlju Izraela, ali odškodnine, kot jim jo zagotavlja mednarodno pravo. Velik del beguncev že desetletja živi v taboriščih v sosednjih Libanonu, Jordaniji in Siriji, pa tudi v Gazi, na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Kot opozarjajo številne organizacije, med njimi Human Rights Watch in Amnesty International, so diskriminirani tudi izraelski državljani palestinskega rodu.

Eid je za MMC vzpostavitev palestinske države na delih nekdanje mandatne Palestine primerjal s t. i. bantustani, ozemlji, kamor se je južnoafriški belski apartheidski režim hotel znebiti temnopoltih prebivalcev. Apartheidska vlada je bantustane predstavljala kot neodvisne države, zaradi česar je temnopoltim Južnoafričanom odvzemala državljanstva in jih prisilno preseljevala iz "belskih območij". Mednarodna skupnost "rešitve" belske vlade nikoli ni priznala.

Rešitev v obliki dveh držav na ozemlju nekdanje celotne Palestine je tako za Eida "rasistična", saj, kot pravi, temelji na "ločevanju ljudi na podlagi njihove etno-religijske identitete". Izrael se namreč predstavlja kot "judovska država", torej država, v kateri morajo Judje predstavljati večino. "Jasno je, da bi naši politiki radi imeli judovsko večino v različnih delih naše države," je v lanskem intervjuju za MMC povsem neposredno dejal izraelski veleposlanik na Dunaju Ejal Sela. Ben White opozarja, da tudi sionistična levica v Izraelu in velik del, če ne večina, mednarodnih diplomatov, vidi dve državi kot način za ohranjanje statusa Izraela kot "judovske države". Po Whiteovih besedah visoki ameriški in evropski predstavniki pravijo, da sta potrebni dve državi, da bi obstala varna in demokratična "judovska država" in da naj bi status quo tak Izrael ogrožal. Kot pa meni Eid, je ravno ohranjanje takšnega "rasističnega, apartheidskega" Izraela namen priznanj "bantustana, imenovanega Palestina".

Podobno opozarja tudi palestinsko-ameriški avtor Ali Abunimah, ki je ob tem leta 2015 v pogovoru za MMC dejal, da je "država Palestina, o kateri govorijo Evropejci in nekateri Izraelci, država brez suverenosti, brez nadzora, obubožana država, geto, katere edini namen je ustvariti fikcijo, da so Palestinci neodvisni, da so Izraelci neodvisni in da Palestinci od Izraela ne morejo več ničesar zahtevati."

Na drugi strani Džabarin iz Al Haka obstoječo rešitev v obliki dveh držav podpira predvsem, ker je to "edina možnost, ki je na mizi", čeprav priznava, da se bo "kljub priznanjem okupacija nadaljevala, ta pa se mora končati, da bi bili Palestinci suvereni na svojem ozemlju." Kot dodaja, se "palestinske države ne da zgraditi z naselbinami ali brez Jeruzalema."

Priznanje že, kaj pa potem?
Vprašanje bi torej moralo biti predvsem, kako bo slovensko priznanje vplivalo na okupacijo Palestine, katere najočitnejša manifestacija so ravno judovske naselbine. "Če želite, da bi priznanje Palestine pomenilo nekaj več kot le lep naslov ali nekaj, zaradi česar bi se vi sami dobro počutili, ga morajo spremljati verodostojni in vsebinski načini za dosego izraelske odgovornosti", pravi White. Brez tega bi bilo priznanje brez pomena, saj ne bi imelo konkretnih posledic, še dodaja. Ob tem bi morale države, ki priznavajo Palestino, Izraelu jasno sporočiti, da mora biti Palestina suverena in neodvisna.

Vsi sogovorniki tako izpostavljajo potrebo po nadaljnjih ukrepih zoper Izrael po morebitnem priznanju Palestine. Džabarin predlaga prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih judovskih naselbin, kar so, kot izpostavlja, države dolžne storiti po mednarodnem pravu. "Kako lahko označiš naselbine kot nezakonite, kot vojni zločin in kot oviro miru, obenem pa zločincem omogočaš, da služijo na račun svojih zločinov," sprašuje Džabarin, ki dodatno pojasnjuje, da je "treba ustaviti vse, kar je povezano z okupacijo in kršitvami človekovih pravic".

Tudi Eid izpostavlja potrebo po ukrepih onkraj simboličnega priznanja. Mednarodna skupnost mora upoštevati poziv velike večine palestinskega ljudstva k bojkotu, dezinvesticijam in sankcijam zoper Izrael, dokler ta ne bo spoštoval mednarodnega prava, meni. Eid povleče še eno vzporednico z apartheidsko Južno Afriko. "Apartheid se je končal leta 1994 z izvolitvijo Nelsona Mandele kot prvega temnopoltega predsednika večrasne Južne Afrike. To se ne bi zgodilo brez resnične, trajne mednarodne kampanje za bojkot, dezinvesticije in sankcije zoper apartheidski režim," je dejal.

Po priznanju poslovanje kot običajno?
Če naj bo priznanje res "način za vzpostavitev mednarodnopravne simetrije v dvostranskih pogajanjih", kot pravijo na MZZ-ju, se postavlja vprašanje, ali bo Slovenija to dejanje nadgradila s pritiski na Izrael. Med letoma 2011 in 2016 je blagovna menjava med državama nihala med 46 in 97 milijonov evrov (za primerjavo, s Srbijo je blagovna menjava leta 2016 znašala 1,2 milijarde evrov). Zgornja številka je tista, ki jo je ministrstvo za gospodarstvo uporabilo za oceno potencialne gospodarske škode zaradi priznanja, seveda v primeru popolne prekinitve gospodarskega sodelovanja.

Slovenija je tako leta 2016 uvozila za 44 milijonov evrov izraelskega blaga, pri čemer 36 odstotkov predstavljajo vrtnine, sadje, oreščki, agrumi, preostanek pa večinoma kemijski proizvodi in proizvodi iz plastike. Pri tem je problematično predvsem dejstvo, da ni znano, koliko od tega blaga izvira iz nezakonitih izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju oziroma v kolikšni meri Slovenija z uvozom izraelskih izdelkov neposredno financira naselbine in s tem okupacijo. Pridružitveni sporazum med EU-jem in Izraelom iz leta 2000 Izraelu sicer ne prepoveduje izvoza izdelkov iz naselbin v Unijo, vendar ti niso oproščeni carinskih dajatev kot izdelki, ki izvirajo iz Izraela. Ta se višjim stroškom zaradi izvora izdelkov izogiba tako, da kot izvor preprosto navede Izrael, čeprav izvirajo izdelki iz naselbin (kot izvor recimo označi sedež podjetja v Tel Avivu, ne pa dejanski proizvodni obrat na okupiranem Zahodnem bregu). EU, tudi Slovenija, učinkovitega načina za ugotavljanje verodostojnosti navedb o izvoru izdelkov nima.

Ob tem Slovenija v Izrael izvaža tudi orožje. V zadnjih petih letih je tako po podatkih ministrstva za obrambo tja izvozila za najmanj 2,6 milijona evrov orožja in opreme, predvsem kopenskih vozil in njihovih komponent, od leta 2004 pa za osem milijonov evrov.

Na MZZ smo naslovili vprašanje, ali bo Slovenija v primeru priznanja Palestine kakor koli spremenila odnos do Izraela zaradi njene okupacije, torej ali bo prepovedala uvoz iz naselbin, Izraelu prenehala prodajati orožje, ali uvedla drugačne sankcije zoper Izrael. Odgovorili so nam le, da ima Slovenija "interes ohraniti dobre politične in prijateljske odnose z Izraelom ter sodelovanje na vseh področjih vzajemnega interesa, kot sta na primer gospodarstvo in znanost." Kot so še dodali, bo Slovenija "v dialogu enako kot doslej poudarjala vzpostavitev trajnega in pravičnega miru v regiji ter pomen spoštovanja mednarodnega prava."

Sta dve državi še mogoči ali je čas za nov koncept?
Kot je opozoril Šterbenc, je Izrael naselbine na zasedenih ozemljih razporedil z namenom preprečevanja vzpostavitve funkcionalne palestinske države. Da so naselbine "ovira miru in ogrožajo rešitev v obliki dveh držav", opozarja celo Evropska komisija. Zaradi obsega izraelskega infrastrukturnega posega na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu ter številčnosti izraelskih naseljencev je vse več glasov, ki trdijo, da je rešitev v obliki dveh držav že leta neuresničljiva.

"Povsem vseeno je, ali se s to rešitvijo strinjamo ali ne. Ni več prostora za palestinsko državo. Mednarodna skupnost nima volje, da bi Izrael izgnala s teh ozemelj. EU je potreboval leta samo za označevanje izdelkov iz naselbin, kaj šele da bi odstranil mesta naseljencev. To se ne bo zgodilo. Zato prenehajmo govoriti o tej možnosti," je v intervjuju za MMC leta 2016 dejal ameriško-izraelski antropolog in aktivist Jeff Halper. "Kje so bila priznanja, ko je možnost za dve državi še obstajala? Zdaj je vse le simbolično. Priznanju namreč nič ne sledi. Izrael je še vedno prisoten na teh ozemljih in še vedno lahko gradi naselbine. Zadnje, kar Palestinci zdaj potrebujejo, je nekakšna kruta šala, ki jo priznanje predstavlja," je dejal.

Kot alternativno možnost rešitvi v obliki dveh držav se že nekaj let vse bolj omenja rešitev v obliki ene države na ozemlju Izraela in palestinskih ozemelj, v kateri bi imeli vsi njeni prebivalci enake državljanske pravice. A za to bi bili potrebni "desionizacija in demokratizacija Izraela, kjer bodo morali ljudje sprejeti, da si vsi prebivalci zaslužijo pravice ne glede na to, ali so judje ali ne," je opozoril Abunimah. Trenutno "Izrael na to ni pripravljen", pravi generalni direktor Al Haka Džabarin, ki pa dodaja, da "Palestinci ne bi imeli težav z idejo ene demokratične države". Ključna je oznaka "demokratična", saj po mnenju nekaterih ena država na celotnem ozemlju praktično že obstaja. "Na vsem ozemlju od Sredozemskega morja do reke Jordan je le ena učinkovita oblast, uporablja se le ena valuta. Tako v Gazi kot v Hebronu in Tel Avivu se uporablja izraelski šekel. Samo ena vojska je, samo ena mreža avtocest, samo eno električno omrežje, samo en vodovodni sistem. Ena država je," meni Halper.

Ne glede na obliko poskusov reševanja izraelsko-palestinskega vprašanja, pa je vsem njegovim fazam skupno predvsem neukrepanje mednarodne skupnosti oziroma njena podpora izraelski okupaciji. "Izrael nadaljuje s svojo okupacijo, jo poglablja, vsi pa samo čakajo. Na kaj?," sprašuje Džabarin in dodaja: "Slovenija je sicer majhna država, a je lahko vodilna pri zaščiti načel mednarodnega prava, vrednot demokracije in pravičnosti".

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
Damoklej
# 28.02.2018 ob 07:50
Ej Karl daj pojdi že enkrat dol kot zunanji minister, samo škodo nam delaš. Upam da ne boš več v kakšni vladi, še v parlamentu te nočem videt.
rokers
# 28.02.2018 ob 07:48
Ta vlada je itak izgubila kompas, pa ne rečem, da o samostojnosti Palestine ni vredno debatirat, a potem dejmo še kako rečt o Tibetu, Baskiji, no sej zapletli smo se že s Tajvanom in Katalonijo. Če je Slovenija imela pravico do samostojnosti in smo majhen narod, niso vsi ti primeri iste narave - vsak narod, vsaka razglasitev kake samostojnosti in priznanje kake države je specifično. Ne vem ima Erjavec kako vizijo, ali to je samo tako, da nabira točke, ker si upa bit proti ZDA?
Binder Dandet
# 28.02.2018 ob 07:48
Priznanje ja. Socasno s preostalo EU.
artoum
# 28.02.2018 ob 08:13
niti Erjavec, niti sama vlada nima kaj početi takšnih bedarij v danem trenutku. take stvari se napovejo v predvolilnem obdobju , da narod ve kaj jih čaka.
ti frajerji bi pa sedaj , na koncu mandata , vlekli takšne zunanjepolitične poteze? saj niso normalni.
el CARTEL
# 28.02.2018 ob 08:03
to jihadistično-teroristično tvorbo bi tako zelo radi priznali, ker mogherinijeva in EU tako želita, katalonijo pa ne bi.

čeprav so katalonci miroljubni in imajo večji BDP kot slovenija.

ne, na palestini bi oni izvajali neke mednarodne akrobacije. smešno in precej očitno. klečeplazimo pred EU in vedno smo v prvih vrstah.
artoum
# 28.02.2018 ob 08:14
Slovenija bi morala preselit veleposlaništvo v Jeruzalem, bi imeli dostop do ugodnejših posojil in možnost sodelovanja z izraelskimi tehnološkimi podjetji.

zagotovo boljša ideja od tega , kar so si sedaj zamislili.
nvk
# 28.02.2018 ob 07:46
Ah ja...Vasev, njegov pogled na Palestino je znan. Zanimivo, da RTV ne posilja provokativnih vprasanj na MZZ glede ilegalcev.
ms-dante
# 28.02.2018 ob 08:10
tole dela Kahla za nabiranje predvolilnih pik in to je vse. Prikriti hoče svojo nesposobnost kot zunanji minister s populističnimi forami.
Brez veze.

Naj se prizna Palestino, ampak v sklopu soglasnega priznajna celotne EU.
xavi
# 28.02.2018 ob 08:23
Vsi, ki so takoj za priznanje Palestine, najprej pa Erjavec kot trenutni zunanji minister, se naj najprej vprašajo, kaj je dobro za Slovenijo. Njegov odgovor, da bo ob tem nastalo morda "samo" za
100 mio€ škode, je prava katastrofa. Kdo bo pa to škodo pokril? Morda kar on iz svoje žepnine?
Tak človek je popolnoma neprimeren za opravljanje te funkcije zunanjega ministra, saj glede na vse, sploh ne veš katero državo zastopa in predstavlja. Slovenije sigurno ne!
el CARTEL
# 28.02.2018 ob 08:06
edino normalno priznanje, ki bi ga lahko naredili v zadnjih letih, je bilo Katalonsko.
temu je sledilo priznanje kurdov.

ampak naša politika rine v priznanje Kosova in Palestine, obe državi vpleteni v mednarodni terorizem.
"skupna zunanja politika" pa to.
theone
# 28.02.2018 ob 08:06
Palestinci si zelijo eticno cisto drzavo, brez judov in kristjanov. Dokaz za to je zgornji stavek ki navaja da palestinska ozemlja locujejo judovske naselbine in da med 2,5milijona palestinci zivi 750.000 judov... kot da je s tem kaj narobe in kot da so vsi nezakoniti priseljenci? O tem bi se dalo razpravljat koliko palestincev je nezakonito v evropi
In to jim bo erjavec omogocil
navigator007
# 28.02.2018 ob 07:48
V takšni situaciji, kjer z aktom priznanja postanemo sovražnik Izraela in očitno tudi Palestincem naredimo več škode, kot koristi, je slovenska poteza zgolj in samo kost, vržena v predvolilne debate. Za Slovence predstavlja skok na glavo v bazen brez vode, za politike pa dobrodošlo tematiko v ključnem trenutku, ko bi morali pred volitvami povedati, kako si predstavljajo prihodnost Slovenije in kaj bodo naredili za to. Gre torej za narodno izdajalsko potezo ministra za zunanje zadeve in vlade.
gre888
# 28.02.2018 ob 08:34
Neka solo akcija Karla za politične pike na volitvah. Ampak iz te moke ne bo kruha. Morda že lobira za kakšno dobro plačano mesto zunaj. Njegove volivce bo itak pobral novi mesija.
zapravico
# 28.02.2018 ob 08:05
Ne se vtikat tam ki ne boli
artoum
# 28.02.2018 ob 09:55
Erjavec bi za nekaj glasov prodal kar celo Slovenijo.
a ga je možno obtožit izdaje države?
vremenko
# 28.02.2018 ob 08:48
Priznanati Palestino na škodo slovenskega gospodarstva, turizma in nas Slovencev JE SPREVRŽENO DEJANJE.
Lovec
# 28.02.2018 ob 10:06
Lucidnost ne pozna meja. KArli pa škoduje še naprej. In novilci ga bodo za klovenstvo in par krepkih, nagradili.

Zakaj Karli nič ne reče o priznanju genocida nad Armenci denimo. Ali pa nad Ukrajinci s strani komunistične SZ. Tako za začetek. Potlej bi lahko kot zadnja država članica EU sprejeli resolucijo o totalitarnih režimih. Potem bi lahko razpravljali nad progromom Slovencev med WWII in po koncu WWII.
sempetrc
# 28.02.2018 ob 08:30
Kadar Palestinci priznajo Izrael kot državo in Jeruzalem kot njeno glavno mesto!
mineral
# 28.02.2018 ob 08:24
Že tako smo revni, s priznanjem paletine bi si pa
nakopali jezo izraelcev in s tem bi bili blokirani za
gospodarsko sodelovanje s podjetji v posredni in
neposredni lasti židov, kar znese precej več kakor
imamo gospodarskega sodelovanja s samim izraelom!
theone
# 28.02.2018 ob 08:10
Koga briga mnenje nepomembne slovenije, izraelci niti trznili ne bodo ob priznanju velike slovenije.
Karel se pac sopiri pred volitvami, misli kako pomemben je v vsej svoji nepomembnosti, bolj kot zunanje politicna tema je to notranja saj erjavec s tem nagovarja levi krog volilcev
Bolek
# 28.02.2018 ob 10:03
Ne bi imel nič proti priznanju Palestine. če bi te kot država sploh obstajala.
Sedaj so pa na tistem ozemlju samo posamezne teroristične grupe, ki se tudi med sabo sovražijo, med katerimi sta najmočnejši Fatah in Hamas (v Gazi).
Najprej se morejo Palestinci med sabo zmeniti, kaj bi radi, katero ozemlje imajo in kdo je njihov vodja, šele potem se lahko pogovarjajo o priznanju.

Ne vem, katero Palestino bi Korl rad priznal: Al Fatah Palestino ali Hamas Palestino?
brehme
# 28.02.2018 ob 09:28
Slovenska zunanja politika je katastrofalna, hrvaška se poigrava z nami, Erjavec se pa sili nekam,samo da izpade nek frajer, nabira politične točke. Glede priznanja pa, še veseli bodite da Izraelci branijo meje, oni so prva linija pred arabsko invazijo. Tam ženske več naredijo za obrambo mej, kot pa v sloveniji moški, za tipkovnicami, v barih, na športnih igriščih...bo treba ndomestit Izraelce pri nekaterih neprijetnih zadevah.
obelix complicus
# 28.02.2018 ob 11:32
Kje je Palestina in kaj je Palestina .. kaj bi Karli priznal? Enklave pod vodstvom Fataha, enklave pod vodstvom Hamasa ... ... kaj? Kje je tista država?
Dajmo no nehat bluzit neke anarho levičarske floskule in poglejmo realnosti v oči. Palestine nikoli ni bilo in je nikoli ne bo. Ne samo Izrael, tudi okoliške arabske države je ne priznajo in je ne bodo nikoli (Egipt ... ), ker to ozemlje smatrajo za svoje. In to je to.
Palestinci (pravzaprav semitski bratranci Judov) so samo orodje arabskih držav za večno in trajno destabilizacijo Izraela ... Arabci jim nikoli ne bodo dovolili, da bi kot država zasedali področja, ki jih zgodovinsko gledajo kot svoja.
Sicer se lahko večno pravičniška EU odloči, in kolektivno prizna palestinsko državo. Ampak, der facto te države ni, jo ne more biti in jo tudi ne bo. Razen če se ZDA in Rusija, na podlagi kakšnih svojih lastnih interesov, tako ne odločita ... in s takšnimi in drugačnimi grožnjami od Izraela in arabskih sosed izsilita nekakšno ozemeljsko priznanje za Palestince ... kje in kolikšno ... kdo ve.
Priznanje s strani Slovenije v tako zmedeni situaciji, ne bi zbujalo drugega kot posmeh z ene strani in posledične sankcije židovsko - ameriške finančne struje z druge.
Priznanje kot 'kazanje hrbtenice'? .... Ja, komu pa, če še Palestinci ne želijo takšnega priznanja?
V naši poziciji je to kretenizem in popolna ignoranca slovenskih gospodarskih in političnih interesov. Pika.
STRIKE
# 28.02.2018 ob 09:50
Palestina ni demokratična država in ne spoštujejo človekovih pravic!

Le zakaj bi priznali takšno državo?

Upam, da ni samo zaradi Izraela!
ms-dante
# 28.02.2018 ob 09:47
zeuss-zeng
se vidi, da sediš v udobni službici, po možnosti prisesan na državne jasli
če bi malo razumel gospodarstvo, bi verjetno razmišljal drugače

včasih je pač treba biti pragmatičen, pa malo razmišljati o tem, kaj današnje poteze pomenijo za jutrišnji dan, ampak s tem se pač tebi ni treba ukvarjati, tako da daj si duška
Prešvican
# 28.02.2018 ob 09:43
Erjavec postavlja ugled Slovenije na kocko, ker mu ankete kazejo izpad iz parlamenta. Zapomnite si to!! Potem bomo pa jokali, ker ne bomo imeli mocnih zaveznikov, ko se bomo dajali po mednarodnih sodiscih ali iskali investitorje. Zivljenje ni ideologija, je realna politika, ki jo vodijo interesi. Zbudite se naivnezi!
renti
# 28.02.2018 ob 09:38
zeuss-zeng

Včeraj je bil "članek" na VALU 202 in je Erjavec govoril o 100miljonski škodi + velika verjetnost kibernetskega napada na slovenijo, ampak to naj bi vse opravičevala pokončna drža Slovenije. Erjavec neumen kot noč
obelix complicus
# 28.02.2018 ob 09:32
No torej Karli? ... Tudi sami Palestinci so proti priznanju, oziroma čakajo na nekaj drugega ... kaj torej soliraš?
Za nekaj glasov na volitvah bi rad pahnil Slovenijo v spore z Izraelom in posledično ZDA? Za notranjepolitično ugajanje bi priznaval nekaj, kar sami Palestinci zavračajo.
Idiotizem prve klase.
Meteorit
# 28.02.2018 ob 08:23
Karel bi rad američanov vrnil klofuto ki jo je dobil od njihovih obveščevalcev, ko so prisluhe v arbitraži dali srbom, ker so se naši vrli politiki preveč lizali z Rusijo.

Kot je že pred mano napisal kolega komentator - to je blef pred volitvami, da se izpostavi butasta zunanjepolitična vprašanja, da pozabimo da je Karel s celo stranko dejansko horda brezhrbteničnih parazitskih bebotov, ki se na plečih upokojencev premikajo od mandata do mandata. Zanje pa ne naredijo NIČ, samo gobcajo.
renti
# 28.02.2018 ob 09:42
zeuss-zeng

Predavaš nam o vsemogočni etiki, daj potem vsaj nekaj dobrega naredi in daj "klošarju" evro ali dva, pa boš postal etičen do soljudi
Bivši uporabnik
# 28.02.2018 ob 09:41
@renti
Erjavec neumen kot noc.

Drzi. AMpak ne pozabit da je ta clovek ze vrsto let izvoljen od volilcev, ceprav se je vedno lahko "izkazal" kot nesposoben, hinavski, manipulatorski minister v bilokateri vladi. Jaz bi se vprasal tu, kaj za vraga to pove o nasem volilnem telesu? Raje kot s svojimi problemi ,se ukvarjamo raje s problemi drugih, ce pa se povrh stresemo svoje frustracije na Jude, pa se itak pocutimo bolj pametne in plemenite.
zeuss-zeng
# 28.02.2018 ob 13:13
tore
Sicer je pa že Jezus ozmerjal žide, da so hudičevo seme (zapisal apostol Janez).
-------------
Jezus je bil sam žid , tako da ni mogel zmerjati samega sebe . Je pa res da je zmerjal židovske duhovnike , ki ga niso hoteli priznati za mesijo ....
špohtl
# 28.02.2018 ob 12:02
Človek, ki ni zmožen rešiti "problema" s pralnim strojem na hodniku brez sodišča - bi reševal svetovne probleme ? Že pred leti je hotel oz. "le govoričil", kako bi on posredoval v Rusko/Ukrajinskem sporu, če se ne motim.
Naravnost neodgovorno je, da s takšnimi temami želi pridobiti nekaj glasov na volitvah.
RenatoP
# 28.02.2018 ob 09:24
kdaj je pa erjavec še kaj do konca speljal? Ima se zahvaliti slabemu spominu svoje volilne baze.
tore
# 28.02.2018 ob 12:26
Še par detajlov iz "demokratičnega" Izraela.
- Dva kmeta, soseda čez ograjo. En žid in en Palestinec, oba gojita paradižnike. Žid dobi vode dovolj, Palestinec pa omejeno. Enako se dela tudi z Druzi na Golanu.
- V Jeruzalemu Palestinec vpiše otroka v osnovno šolo. Dobi odgovor, da ni prostora. Če hoče, da bo otrok pismen, se mora tako izselit iz Jeruzalema (bo več prostora za žide).
Če bi bili SLO obveščeni o takih in podobnih svinjarijah, bi se šele lahko odločali.
piarija
# 28.02.2018 ob 09:44
pa kaj se te naši bedaki sploh grejo tle, mi smo praktično ena najmanj pomembnih držav Evropi, tko da to priznanje je isto kot nič, sam velko gospodarsko in zunanjepolitično škodo si bomo nardil, ker se bomo s tako potezo zamerl Izraelu in ZDA...a res to hočmo al kaj?
ebdb
# 01.03.2018 ob 10:44
Tukaj je jasno kako levica sovraži begunce ... saj izraelci so begunci, ki so se po 2WWW naselili na to ozemlje ker so jih v evropi pobijali - a nimajo pravice do življenja? ...... dvoličneži!
astro
# 01.03.2018 ob 10:27
Na kratko: jaz sem na strani Izraelcev!
zeuss-zeng
# 28.02.2018 ob 13:11
pkorosec
Jezus je bil sam jud. Kaj mislis zakaj je bil osmi dan obrezan? :)
---
tudi judje so obrezani , običaj pa je prenešen iz starega Egipta ...
Bivši uporabnik
# 28.02.2018 ob 12:40
raje kot da bi se ukvarjali s svojimi problemi, ki jih ne resujemo in se nalagajo, tako da jih v najboljsem primeru pac enostavno pozabimo, se raje ukvarjamo s ljudstvi, ki so taksne mentalitete.

Predlagam da v Ljubljani na Tromostovju postavimo bronasti spomenik nasemu najvecjemu politiku Karlu Erjavcu. Namesto podesta predlagam kar en star pralni stroj.
RJSlo
# 28.02.2018 ob 11:50
Proti priznanju Palestine. Praskajmo se tam, kjer nas srbi.
tedomedo
# 28.02.2018 ob 11:42
To je bilo že dvakrat zbrisano:

Če bi naša oblast priznala Palestino, bi Bilderbergi (židovski lastniki glavnih bank) bančno napadli Slovenijo. Krediti za pokrivanje proračunskega minusa bi imeli dosti večji obrestni %.
Bolek
# 28.02.2018 ob 10:50
"Kje so bila priznanja, ko je možnost za dve državi še obstajala? Zdaj je vse le simbolično. Priznanju namreč nič ne sledi. Izrael je še vedno prisoten na teh ozemljih in še vedno lahko gradi naselbine. Zadnje, kar Palestinci zdaj potrebujejo, je nekakšna kruta šala, ki jo priznanje predstavlja," je dejal Jeff Halper.
---
Kratko in jedrnato povedano o situaciji na področju Izrael/Palestina in o smiselnosti priznanja. Neke fake države res nima smisla priznavati.
zala10
# 28.02.2018 ob 10:24
Vsem izdajalcem interesov slovenske države in naroda, tako v notranji kot zunanji politiki, bo slej kot prej sojeno!
tomtom
# 28.02.2018 ob 10:19
Tibet, Tajvan, Katalonija, Baskija, Kurdistan si veliko bolj zaslužijo priznanje kot Palestina.
Ata
# 28.02.2018 ob 10:12
Priznanje Palestine: Onkraj simbolike se začnejo vsebinska vprašanja

Takšnim kot Erjavec, v ukradeni Sloveniji že desetletja zadošča le simbolika!
piarija
# 28.02.2018 ob 09:39
če bomo priznal Palestino, smo najbl zabit narod v Evropi, če ne clo na svetu...
apollo11
# 28.02.2018 ob 09:18
Spet klasika, obilo pro arabsko-palestinske propagande in pa tudi veliko nepoznavanja. Izrael je judovska država, to se nikoli ne bo spremenilo, niso Izraelci neumni, da prepustijo svojo državo več 100 milijonom arabcem, ki živijo okoli njih in jih seveda želijo uničiti in potisniti v morje.

Izrael je edina moderna država na BV, z delujočo demokracijo in civilno družbo, v Izraelu živi tudi skoraj 2 M izraelskih arabcev, ki so sprejeli Izrael za svojo državo, tam delajo in živijo. Nikjer v arabskem svetu nimajo arabci toliko pravic, kot jih Izrael nudi svojim arabcem, tem tudi ni potrebno služiti vojske v IDF.

Naše morebitno priznanje bo avtogol na vseh področjih. Na terenu se ne bo spremenilo nič, nakopali si bomo jezo EU, Amerike in Izraela ( zdaj že Avstrija pritiska na nas, naj ne počnemo neumnosti s Palestino, Hrvati pa si prav želijo, da bi mi res priznali Palestino, ker bi si s tem Slovenija še poslabšala svoj status v Zahodnem svetu ). Sami sebe izpostavljamo težavam, to je res neverjetna neumnost naše politike. Popolnoma neodgovorno do države.
vremenko
# 28.02.2018 ob 09:09
Boris Vasev, to je tisti, ki je pri člankih o prebežnikih, ki so takrat prečkali Slovenijo vedno k člankom dodajal in zavajal s srce parajočimi slikami otrok in mater. Sedaj pa pri Palestinskem vprašanju očitno spet zavaja s slikami ubogega palestinskega dečka.
Springbok
# 28.02.2018 ob 08:56
Strank, ki bodo podprle priznanje Palestine, ne bom podprl na voltvah.
Kazalo