Gre za javni poziv, ki je lahko še eden izmed kamenčkov mozaika, ki ga Slovenija gradi za primer tožbe na sodišču Evropske unije, o pozivu pravi Pavliha. Foto: BoBo
Gre za javni poziv, ki je lahko še eden izmed kamenčkov mozaika, ki ga Slovenija gradi za primer tožbe na sodišču Evropske unije, o pozivu pravi Pavliha. Foto: BoBo

Ne gre več le za politično stvar, ampak strokovno – ena izmed temeljnih vrednot EU je vladavina prava, del tega je tudi spoštovanje mednarodnega prava.

Marko Pavliha
Arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Pod poziv sta se podpisali Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije ter več slovenskih mednarodnih pravnikov. Foto: BoBo

Podpisniki zato v evropskem in mednarodnem duhu mirnega in prijateljskega reševanja sporov ter z vso strokovno odgovornostjo in zaskrbljenostjo pozivamo hrvaško predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednika vlade Andreja Plenkovića, predsednika sabora Gordana Jandrokovića in vse hrvaške kolegice in kolege pravnike, da zagotovijo spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so predpisane s Pogodbo o Evropski uniji, od katerih je ena najpomembnejših vladavina prava oziroma pravna država, ki vključuje spoštovanje mednarodnega prava ...

V javnem pozivu k udejanjanju arbitražne odločbe, ki so ga naslovili na hrvaško predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednika vlade Andreja Plenkovića, predsednika sabora Gordana Jandrokovića in vse hrvaške kolege pravnike, so vidni predstavniki slovenske pravne stroke zapisali, naj Hrvaška v sodelovanju s Slovenijo dosledno implementira odločbo arbitražnega sodišča, ki je dokončna in pravno zavezujoča in naj nemudoma preneha kršiti Arbitražni sporazum, arbitražno odločbo in sekundarno evropsko pravo, naj zagotovi spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, od katerih je ena najpomembnejših vladavina prava, in naj upošteva načelo lojalnega sodelovanja.

"Tudi v stroki se žal preredko zgodi, da bi bila soglasna glede katerega koli vprašanja, to morda še posebej velja za pravnike. A tokrat se vsi strinjamo, ne glede na to, da smo v preteklosti nekateri imeli pomisleke glede vsebine arbitražnega sporazuma. Zdaj smo vsi enotni, da je bila arbitražna odločba sprejeta, da je del mednarodnega in evropskega prava ter da jo morata obe strani absolutno in brezpogojno spoštovati," je za MMC o pozivu povedal pravnik Marko Pavliha.

Pod poziv so se podpisali Lojze Ude kot predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije, Darja Senčur Peček kot predsednica Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije ter posamezniki Marko Pavliha, Vasilka Sancin, Boštjan Koritnik, Ciril Ribičič, Verica Trstenjak, Patrick Vlačič, Ernest Petrič, Dominika Švarc Pipan, Urška Kežmah, Bojan Kmetec Rošic, Jana Rodica in Eda Kodrič.

Ostra retorika ima slab vpliv
Zaskrbljeni so, da se še naprej dogajajo incidenti predvsem v Piranskem zalivu in ostra politična retorika, "kar zelo slabo vpliva na dobrososedske odnose in diplomatsko, gospodarsko, upravno, policijsko, pravosodno in kulturno sodelovanje". Spomnili so se tudi na zaplete pred samo razglasitvijo sodbe ter izpostavili, da je arbitražno sodišče junija 2016 odločilo, da pogovori med slovenskim arbitrom in agentko, zaradi česar se je Hrvaška odločila za odstop iz arbitražnega procesa, "ne pomenijo bistvene kršitve arbitražnega sporazuma, ki zato ostaja v veljavi in se postopek v spremenjeni sestavi arbitražnega sodišča nadaljuje".

Hrvaška v EU-ju s spoštovanjem vrednot
A ker Hrvaška še vedno vztraja pri tem, da zanjo arbitražna razsodba ne velja, slovenski pravniki opozarjajo, da je spoštovanje mednarodnega prava kot temeljna vrednota zapisano tudi v Pogodbi o Evropski uniji. "Hrvaška nikoli ne bi mogla postati članica EU-ja, če teh vrednot ne bi spoštovala. Zdaj pa jih krši. Profesionalna dolžnost nas pravnikov je, da na to opozorimo," poudarja Marko Pavliha.

Kot kaže, bo potem, ko je pravosodni organ – arbitražno sodišče – že odločil, znova treba iti pred pravosodni organ, tokrat pred najmogočnejšega – sodišče Evropske unije in znova reševati, kar je že bilo razrešeno. Prav zato je po Pavlihovih besedah namen njihove izjave, "da bo tudi hrvaška politika in stroka sprevidela, da slovenske poteze ne narekujejo le nekateri politiki, ampak da gre za skrajno možnost, ker Hrvaška sama od sebe ne želi implementirati odločbe, ki pa jo podpira tudi celotna pravna stroka v Sloveniji."

Nenavadna zadržanost Evropske komisije
Čudi ga tudi nenavadna zadržanost Evropske komisije, saj je pred časom že pravna služba komisije jasno poudarila, da morata arbitražno odločbo spoštovati obe strani. "A očitno je zadeva tako politično kočljiva, da predsednik komisije ne vidi potrebe, da bi to tudi sam povedal na glas. Vendar bo zdaj Komisija kmalu na potezi, saj ima le tri mesece časa, da se odloči, preden Slovenija vloži tožbo pred sodiščem EU-ja. Je pa takšna medla drža znak, da EU ni pri najboljših močeh. Predsednik EK-ja ves čas poudarja, da je EU pravna unija, na drugi strani pa pravi, da je zadeva med Slovenijo in Hrvaško bilateralne narave. Gre za paradoks, ki je popolnoma političen. Strokovno vprašanje se na evropski ravni skrajno politizira. To pa ni dobro," dodaja Pavliha.

Ne gre več le za politično stvar, ampak strokovno – ena izmed temeljnih vrednot EU je vladavina prava, del tega je tudi spoštovanje mednarodnega prava.

Marko Pavliha

Podpisniki zato v evropskem in mednarodnem duhu mirnega in prijateljskega reševanja sporov ter z vso strokovno odgovornostjo in zaskrbljenostjo pozivamo hrvaško predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednika vlade Andreja Plenkovića, predsednika sabora Gordana Jandrokovića in vse hrvaške kolegice in kolege pravnike, da zagotovijo spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, ki so predpisane s Pogodbo o Evropski uniji, od katerih je ena najpomembnejših vladavina prava oziroma pravna država, ki vključuje spoštovanje mednarodnega prava ...

Slovenski pravniki enotni glede Hrvaške
Slovenski pravniki enotni glede Hrvaške