Domači kmetje ob tem opozarjajo, da morajo domače meso prodajati pod ceno, veliko kakovostnega slovenskega mesa potuje v izvoz, ob tem pa je znano, da slovenski živinorejci uporabijo petkrat manj antibiotikov na žival kot je povprečje v Evropski uniji.

Od kod kupujejo meso, kakšnega porekla in po kakšni ceni, smo najprej vprašali podjetje Slorest, ki v menzah po državi vsak dan proda okrog 40.000 obrokov. Na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, zapisali so le, da Slorest ni uvozil sporne govedine, da sodelujejo z zanesljivimi dobavitelji in da so ti dobavitelji pod strogim notranjim in zunanjim nadzorom.

Več o poreklu mesa v dnevni prehrani nam je povedal dolgoletni poznavalec gostinstva Dejan Matjašec, ki pravi, da slovenskega mesa v gostilnah skoraj ni: »Večina piščanca in govedine pride s Poljske ali Madžarske, prav tako svinjine. To pa zato, ker je slovensko meso, na primer piščanec, za 30 odstotkov dražje kot meso, ki je proizvedeno v Evropski uniji.« Dodaja, da ni realno, da bi se na krožniku za pet evrov znašel piščanec slovenskega porekla. Cena, po kateri dobavitelji ponujajo slovensko perutninsko meso, se giblje od 4,7 do 5 evrov za kilogram: "Če preračunamo, 20 dag mesa znese že 90 centov, potem so tu še druge surovine, delo, davki. Enostavno ne prideš skozi." Matjašec ocenjuje, da bi morala biti cena krožnika s slovenskim mesom vsaj 6,5 evra, vendar ljudje za dnevne malice in kosila toliko niso pripravljeni plačati. Da je mesni obrok za štiri ali pet evrov, ki ga vsak dan zaužije na tisoče Slovencev, vse prej kot kakovosten, je prepričan tudi ekološki govedorejec Žiga Jenšterle: »Nekaj mora biti z njim narobe, da je cena lahko tako nizka, gotovo ne gre za kakovostno meso.« Pojasni, da so živali masovno vzrejene, da so hranjenje z industrijskimi ostanki in ne s svežo ali sušeno travo, ki je njihova naravna hrana. Kjer gojijo veliko število živali na enem mestu, morajo uporabljati tudi velike količine zdravil, antibiotikov, saj lahko le tako masovno rejo vzdržujejo brez bolezni. Faktor pri oblikovanju končne cene je tudi poceni delovna sila. "V sistemu je nekaj narobe, če kot kmet vse dni garaš, 365 dni si 24 ur na dan vpet v delo na kmetiji, na koncu pa svojega proizvoda ne moreš prodati za ceno, ki bi pokrila stroške

Na krožnike najranljivejših skupin pride tudi hrana vprašljive kakovosti
Šole, vrtci, domovi za starejše in ostali javni zavodi morajo pri snovanju svojih jedilnikov upoštevati zakon o javnem naročanju in ostalo spremljajočo zakonodajo. Ker imajo v obstoječem sistemu prevladujoč delež pri uspešnih javnih naročilih veliki, tudi mednarodni trgovci, je nevarnost, da na krožnike otrok, šolarjev in upokojencev pride tudi hrana vprašljive kakovosti, veliko večja, kot bi bila, če bi hrano dobavljali lokalni pridelovalci. »Če pogledamo praktičen primer: razpisano je ekološko meso govedina teletina svinjina in pa piščančje meso. In mi kot majhni kmetje tega zadnjega nimamo in če je sklop narejen z vsemi temi deležniki, potem izpademo,« je trenutne razmere pri javnem naročanju opisal gospodar Ekološke kmetije Zabukovec Marko Zabukovec. Direktor Doma starejših občanov Šiška, Simon Strgar potrdi, da kakovost živil pri javnem naročanju ni ključni faktor: »Žal je ta izbira glede na najnižjo ceno, v določenem delu pa tudi po shemah kakovosti.« Zato je vse pogosteje slišati pozive, da sistem potrebuje reformo, ki bi dajala prednost lokalni in ekološki hrani. Po drugi strani ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec vztraja, da je obstoječi sistem dober in da zakonodaja zavodom omogoča tudi zvišanje odstotka lokalno in ekološko pridelane hrane. Ob tem dodaja, da zakon o javnem naročanju iz leta 2016 vsebuje tudi pogoj, da se sheme kakovosti lahko upoštevajo prednostno pred kriterijem najnižje cene.

Kako uživanje mesa bolnih živali vpliva na naše zdravje
Več kot 90 odstotkov zdravstvenih zapletov v zvezi z mesom je mikrobiološkega izvora, najpogostejši vzrok zdravstvenih težav sta bakteriji salmonela in E.coli, opozarja dr. Pavel Pollak z NIJZja: »S toplotno obdelavo varnost bistveno izboljšamo in uničimo bakterije.« Za uničenje bakterij na perutnini je meso potrebno segreti do 90 stopinj, pri govejem in svinjskem mesu pa je za uničenje škodljivih mikroorganizmov dovolj 70 stopinj. Da bi preprečili okužbe je predvsem pomembno dobro oprati vse površine in predmete s katerimi je surovo meso prišlo v stik, saj so posledice salmonele lahko tudi smrtne. V petih odstotkih pa se zdravstvene težave pojavijo zaradi škodljive kemijske sestave mesa. »Na to ne moremo vplivati, tako kot pri mikroorganizmih, ki jih lahko s termično obdelavo uničimo. Glede kemijskih sredstev nimamo mehanizma v domačem okolju, da bi to tveganje zmanjšali,« pojasni Pollak. »To seveda lahko vpliva na zdravje ljudi. Bodisi, da povzroča kakšne alergijske reakcije, bodisi da, če govorimo o antibiotikih, povzroča rezistenco,« pove dr. Andrej Kirbiš, dekan Veterinarske fakultete. Problem so tudi druga zdravila, ki jih veterinarji uporabljajo za zdravljenje živali. Eno takih je nesteroidno protivnetno zdravilo ketoprofen, ki so ga nedavno odkrili v mesnem pripravku za kebab s Poljske. »Karenca je 24 ur in je bilo nenavadno, da smo našli ostanke,« pojasni Kirbiš. Na Upravi za varno hrano menijo, da v tem primeru ni bila upoštevana zahtevana karenca in je bila žival zaklana pred pretekom 24 ur. Tudi spremembe na koži živali, kot so abscesi, niso vedno nedolžne, pojasni Kirbiš: »Po navadi priporočamo, da takšno meso pošljejo na analize in se potem na podlagi izvida odloči ali je takšno meso zdravstveno ustrezno ali ne.«

Zaradi afere s poljskim mesom je marsikdo bolj previden pri nakupu mesa. Velja to tudi za restavracije, menze, šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše, ali tam ostaja glavno vodilo nizka cena? Kako kvalitetno je lahko meso v obroku, za katerega v gostinskem obratu odštejemo 5 evrov? Kako spremeniti miselnost , da bodo ljudje raje odšteli kakšen evro več in jedli bolj kakovostno meso? Ima lokalno pridelana hrana enake možnosti, da se uvrsti na jedilnike javnih zavodov kot uvožena? O tem z gosti: Petrom Vriskom iz Zadružne zveze Slovenije, varuhom odnosovo v v verigi preskrbe s hrano Igorjem Hrovatičem in Blažem Cvarom iz sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici v oddaji KODA ob 17.30 na TVSLO1.