MMC RTV SLO Foto:
MMC RTV SLO Foto:

Prodajalka, s katero smo govorili, ni želela biti imenovana. Delala je v številnih trgovinah, med drugim v trgovini Tuš na oddelku sadja in zelenjave. Svojo izkušnjo opisuje z grenkobo v glasu: "Odnos vodje do delavcev je bil katastrofalen. Vsakodnevno vpitje, stalno opozarjanje in priganjanje." Če niso prodali dovolj blaga, so se dogajali pritiski, nadaljuje: "Bilo je preveč naročenega sadja in zelenjave, zato ga nismo prodali in je zgnilo. Potem smo morali tisti, ki smo bili na oddelku, to plačati. Najprej se je cena sicer znižala, na ‒50 %, ‒70 %, če pa se kljub temu ni prodalo, je bilo treba plačati, in to tako, da smo pri blagajni plačali račun, kot če bi v resnici kupili to sadje ali zelenjavo."

Prodajalke same kupovale promocijske izdelke

Iz Tuša so sporočili, da taki ukrepi nikoli niso bili del njihovih poslovnih procesov. Zapisali so, da takega načina dela ne odobravajo in da bi vodstvo, če bi bilo seznanjeno s takim ravnanjem (kar doslej ni bilo), nemudoma disciplinsko ukrepalo. A težava je v tem, da trgovke iz strahu pred izgubo zaposlitve o takem ravnanju ne govorijo na glas. Pritiske opisuje tudi dekle, ki je do pred kratkim delalo v trgovin s kozmetiko, v kateri so dvakrat na mesec določen izdelek ponujali po akcijski ceni: "Imeli smo določeno kvoto, koliko izdelkov moramo prodati, in tabele, kjer smo lahko gledali prodajo v drugih trgovinah. Pritiski so se dogajali tako, da so nam nadrejeni povedali, da so v tisti prodajalni prodali že toliko in toliko izdelkov, češ, poglejte, kako ste slabi, šele na osmem mestu, dajte to malo izboljšati. Potem so prodajalke v strahu, da bi bile negativno ocenjene, same kupovale te izdelke."

Trgovka morala kupiti 80 pokvarjenih jajc

Še en primer spornega ravnanja opisuje trgovka, ki prav tako ni želela biti imenovana: "Nedolgo nazaj, za veliko noč, ko trgovci prodajamo velike količine jajc, je prodajalka iz naše trgovine spregledala nekaj jajc, ki jim je pretekel rok uporabe, in je morala 80 jajc kupiti sama." Enako se po njenih besedah dogaja pri preostalih svežih artiklih, sladicah, jogurtih, mleku, namazih, ker imajo krajši rok uporabe in jih je preprosto spregledati.

Bojijo se izgube zaposlitve

Trgovka pojasni, zakaj o tem ne govorijo na glas: "Zaposleni se bojijo za svoje službe. Že tako je napeto med sodelavci v trgovini, natančneje med prodajalci in vodilnimi. Bojiš se karkoli reči, da se šefu ne zameriš, ker je potem odnos še slabši in prej ali slej se ustrašiš, da te bo čakala odpoved, če boš rekel preveč." Da so delavci iz strahu pred izgubo zaposlitve tiho, ugotavljajo tudi sindikalisti, saj se nanje obrnejo šele takrat, ko niso več zaposleni pri delodajalcu. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "To pomeni, da je ljudi še vedno strah, da bi, če bi prijavili kakšno kršitev ali pa zahtevali uveljavljanje svoje pravice, ostali brez zaposlitve. In če sem zelo odkrit, obstaja velika verjetnost, da bi se to tudi zgodilo."

Kršitve delovnopravne zakonodaje so stalnica

Sindikalisti opažajo, da so nekatere kršitve delovnopravne zakonodaje v zadnjem času stalnica, še zlasti neizplačane ali prepozno izplačane plače in regres, pojasni Andrej Zorko: "V zadnjem času opažamo izredno velik porast kršitev delovnega časa ali zlorab pri odrejanju nadurnega dela. Pogoste so tudi zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas in pri agencijskem delu." Neplačano nadurno delo je pogosto v gostinstvu, pa tudi drugod.

Se splača spoštovati zakon?

Da število kršitev delovnopravne zakonodaje narašča, ugotavljajo tudi na Inšpektoratu za delo, kjer so lani ugotovili kar 24 363 različnih kršitev in izrekli za skoraj štiri milijone glob.Glede na realno število kršitev je to premalo, so prepričani sindikalisti, ki kritično ugotavljajo, da so inšpektorji neučinkoviti. Andrej Zorko: "Dokler delodajalec plača kazen iz proračuna podjetja, ne pa iz lastnega žepa, se postavlja vprašanje, ali neka sankcija tudi zaleže. Morate razumeti, da veliko prodajalcev preračuna, kaj se jim bolj splača: plačati sankcijo in kršitev kasneje sanirati ali pa spoštovati določbe zakona."

Namesto poškodbe prijavijo nezmožnost za delo

Govorili smo tudi z 62-letnim nekdanjim gradbenim delavcem, ki je padel z delavskega odra in si zlomil roko. Od jeseni od podjetja ni dobil niti centa, delodajalec se na klice ne odziva, podjetje je zaprl in odprl novo. Že pred poškodbo so bila izplačila za delo redka, kar se v gradbeništvu pogosto dogaja. Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice: "Če dežuje, jim delodajalec na primer reče: danes ne boste delali, ampak tudi ne boste dobili plačila. Danes ste prosti." Prav tako se dogaja, da delodajalci poškodb pri delu ne prijavljajo Inšpektoratu za delo, pač pa namesto tega prijavijo, da delavec ni zmožen za delo. "Delodajalec ve, da obrazec R8 pomeni, da bo odškodninsko odgovoren, in računica je jasna: če delavcu ne bo izpolnil tega obrazca, potem ta ne bo dobil 100-odstotne plačane bolniške odsotnosti in ne bo imel možnosti zahtevati odškodnine."

Sindikalisti: treba je spremeniti zakone

Sindikalisti opozarjajo, da bi bilo treba najprej spremeniti zakon o inšpekciji dela in zakon o evidentiranju delovnega časa. Andrej Zorko: "Treba bi bilo dajati večji pomen tudi nefinančnim sankcijam. Eden od takih predlogov je bil z naše strani že podan, pa na žalost še ni padel na plodna tla. In to je prepoved opravljanja funkcije za določeno časovno obdobje ali pa prepoved ustanavljanja novih podjetij. S tem bi se izognili veriženju podjetij, prenašanju delavcev z enega na drugo podjetje in nadaljevanju kršitev."

Foto: Shutterstock