V Velenju porabniki plačujejo najvišjo plinsko omrežnino. Foto: BoBo Foto:
V Velenju porabniki plačujejo najvišjo plinsko omrežnino. Foto: BoBo Foto:

Nekje vmes se gibljejo cene plinske omrežnine v Ljubljani, kjer je treba v povprečju plačati 23 evrov mesečno, v Kranju dobrih 19, v Mariboru pa dobrih 20 evrov. Tako kot za elektriko je tudi položnica za dobavo plina razdeljena na dve postavki. Variabilni del je odvisen od porabe, medtem ko je fiksni del pod postavko plinska omrežnina odvisen od več dejavnikov, povezanih s samim plinskim omrežjem. V omrežnino je vštet tudi z zakonom določen dobiček upravljavca omrežja. Ta znaša pet odstotkov.

Plinsko omrežje v Celju je dolgo 246 kilometrov, nanj je priključenih okoli 8.500 odjemalcev. V Velenju in Šoštanju, kjer je omrežje razpršeno zgolj v zaselkih Gaberke, Škale, Hrastovec in Šembric, imajo za 47 kilometrov plinskih cevi, nanje pa je priklopljenih le 280 uporabnikov. Primerjava občin je po mnenju direktorja Energetike Celje Aleksandra Mirta težka, ker so povprečja odvisna tudi od strukture odjemalcev. Medtem ko so v Velenju na plin priključeni pretežno manjši odjemalci, hišna gospodinjstva, imajo v Celju med odjemalci kar nekaj večjih podjetij, ki zaradi porabe v vrednosti več milijonov kilovatnih ur na leto večji del bremena skupne omrežnine prevzamejo na svoja pleča.

Porabniki subvencionirajo gospodinjstva v drugih občinah
Velenjsko gospodinjstvo, ki mesečno porabi za okoli 350 kubičnih metrov plina, prejme račun za okoli 240 evrov, od tega samo za omrežnino odšteje dobrih 70 evrov, podobno veliko gospodinjstvo v Celju pa le dobrih 30 evrov. Na leto torej velenjski odjemalec plača skoraj 500 evrov več samo za vzdrževanje omrežja. V Komunali Velenje so nam pojasnili, da je distribucijsko omrežje zemeljskega plina v Velenju in Šoštanju precej razvejano, uporabnikov, priključenih nanj, pa zelo malo. Stroški vzdrževanja so ne glede na zasedenost vedno enaki. Kot so nedavno ugotovili na novinarskem portalu Podčrto.si, razlik v ceni nastajajo tudi zaradi spornega grupiranja občin pri izračunu omrežnin. Poudarili so, da so ob iskanju odgovora na vprašanji, zakaj se cene omrežnin med posameznimi občinami tako zelo razlikujejo in kako je mogoče, da prebivalci primerljivih občin plačujejo tako različne višine plinskih omrežnin, odkrili relativno zapleten sistem izračunavanja višine omrežnine v posameznih občinah, ki je po zbranih podatkih bistveno ugodnejša za upravljavce plinskih omrežij kot za potrošnike. Ugotovili so tudi, da gospodinjstva v nekaterih občinah s plačili omrežnine "subvencionirajo" gospodinjstva v drugih občinah. "V omrežnino so vključeni praktično vsi stroški, ki so povezane s to dejavnostjo; v našem primeru gre tako za najem same infrastrukture, vzdrževanje infrastrukture, posege, da lahko plin nemoteno teče od vira do uporabnika," pravi Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje.

Sistem obračunavanja omrežnin zrel za revizijo
V Sloveniji je plinsko omrežje na voljo v manj kot polovici slovenskih občin, operaterjev plinskega omrežja je trenutno 13. Agencija za energijo, ki ima na podlagi energetskega zakona v rokah škarje in platno, določa, da je strošek omrežnine sestavljen iz dejanskega stroška gradnje plinskega omrežja in stroška vzdrževanja. Na ta stroška si operater nato obračuna še zakonsko določenih dobrih pet odstotkov dobička. "Čudim se, da so med sistemi tako velike razlike. Ti sistemi so v bistvu privilegirani, saj imajo veliko manjše stroške za vzdrževanje in širitve kot manjši sistemi," pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič in dodaja, da so prizadete ravno tiste male občine, v katerih se plin šele uvaja. "Uvajanje plina je tam zelo drago, ker so naselja bolj razpršena." V Sloveniji velja tržnosolidarnostni sistem, kar pomeni, da upravljavci omrežij gospodinjstvom v vseh občinah, v katerih upravljajo omrežje, zaračunavajo enake cene omrežnin. Če se torej "vaš" operater plinskega omrežja odloči graditi novo omrežje v neki drugi občini, bo vse te stroške enakomerno porazdelil med "vas" in nove uporabnike. Kritiki takšnega sistema obračunavanja omrežnin pravijo, da je zrel za revizijo. A na računskem sodišču so skopi z informacijami in so nas z vprašanji usmerili na Agencijo za energijo. "Vprašanje je, ali so cene, ki so izkazane na položnicah, dejansko odraz dejanskih stroškov uporabe, torej vzdrževanja in izgradnje samega plinskega omrežja," pa meni nekdanji predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki ob odločitvi operaterja za širjenje v drugo občino prav tako opozarja na vlogo agencije. "Zlasti skozi vidik dopustnosti v smislu, da nekdo plačuje 30 ali 35 let poleg porabe plina tudi ceno vzdrževanja in izgradnje samega plinovoda, nato pa se, namesto da bi plačeval nižjo omrežnino, zaradi izgradnje v drugi občini njegova položnica spet poveča," pravi Šoltes.

Ali zakonodaja privilegira velike ponudnike plina?
Razlike v cenah omrežnine med posameznimi občinami po navajanju portala Podčrto.si nastajajo zaradi več dejavnikov. Prvi je gostota poseljenosti: v občinah z večjimi mesti se cena za izgradnjo in vzdrževanje razdeli med več gospodinjstev, strošek omrežnine na posamezno gospodinjstvo pa je posledično nižji. Drugi dejavnik je starost omrežja, saj so v občinah, kot je Ljubljana, uporabniki podjetjem že pokrili stroške gradnje omrežja, podjetja zaračunavajo le še vzdrževanje omrežja. Tretji pomemben dejavnik je stroškovna učinkovitost upravljavcev omrežij, četrti pa, kot so novinarjem portala pojasnili pri podjetju Petrol, je tako imenovana soudeležba naročnikov pri gradnji plinovoda. V preteklosti so namreč podjetja bodočim uporabnikom omrežja zaračunala tudi po več tisoč evrov priključnine na omrežje, s tem denarjem pa so nato financirala del gradnje omrežja. "Omrežnina je računana po tako zapleteni formuli, da te formule dobro ne razumejo niti vsi strokovnjaki in tako se ustvarja neka neenotnost med porabniki," pravi Matjaž Valenčič, ki meni, da zakonodaja privilegira velike ustaljene ponudnike. Vse bolj glasne so tudi kritike, da operaterji ne optimizirajo stroškov. "Na določenem geografskem območju ni konkurence, ker je preprosto ne more biti, kar je za operaterje odlično: rizika praktično ni, ima pa operater možnost prerazporejanja in redistribucije po različnih občinah, kjer je to omrežje zgrajeno, in strošek prevališ na uporabnike," meni Igor Šoltes in izraža dvom, ali je sistem, kot ga poznamo, optimalen in solidaren. Slovenska gospodinjstva plačujejo sicer enako cene omrežnine za električna omrežja; tako je znesek na položnici odvisen zgolj od porabe elektrike, ne pa tudi od občine bivanja.

Zakaj v nekaterih občinah uporabniki plačujejo višje plinske omrežnine kot v drugih? Je sistem izračunavanja višine omrežnin (pre)zapleten, nepošten ali celo zrel za revizijo? Bi bilo smiselno tudi v primeru plinskih omrežnin uvesti podoben sistem kot pri elektriki? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 4. decembra 2018, ob 17.30 na 1. programu Televizije Slovenija.