SDS je že več kot polovico zadnjega mandata trdno na prvem mestu, socialni demokrati prepričljivo prehitevajo SMC, Združena levica je zanesljivo nad pragom parlamenta, prav tako DeSUS in NSI. Predsednik države je, tako kot vsi njegovi predhodniki, prepričljivo najbolj priljubljen slovenski politik, takoj za njim se iz nikoli do konca pojasnjenih razlogov gnetejo slovenski evrokrati – komisarka in evroposlanci. Da imajo državljani Slovenije najraje tiste politike, ki jih vidijo in slišijo čim bolj redko, je še vedno edina logična razlaga tega nenavadnega fenomena.

Težava je, da ankete ta hip v resnici ne povedo čisto nič o tem, kdo bo dobil prihodnje volitve. Nakazujejo trende, opozarjajo na napake, to pa je tudi vse.

Kaj torej strankarski štabi lahko razberejo iz meseca v mesec na videz samo za las spreminjajočih se številk? Da SMC ne more ponoviti izida zadnjih volitev. Da bo SDS, če zmaga, težko sestavil vlado, kar napoveduje resne zaplete po volitvah. Da socialni demokrati, ki so jim po grdem porazu na prejšnjih volitvah napovedovali politično smrt, ne verjamejo v še en uspešen met "novih obrazov" in se pospešeno pripravljajo na zavzetje praznega prostora, ki ga na levi sredini pušča SMC.

V konici spopada bo, če bo vrstni red ostal enak do volitev, ključno, ali bo SD-ju uspelo Dejana Židana iz večnega kmetijskega ministra preslikati v lik ne – Janše, torej premierskega kandidata, ki lahko v zadnjem trenutku mobilizira levo in sredinsko volilno telo in odnese zmago SDS. Kar bo težka naloga, še zlasti v Ljubljani, brez katere nobena levosredinska stranka ne more zmagati.

In naprej: Novi Sloveniji kljub odprtemu spopadu s SDS-om ne grozi izpad iz parlamenta. Kar kaže, da mlada generacija v NSi-ju postavlja temelje za čas, ko desnega političnega pola ne bo več v celoti pokrival Janez Janša. A to zagotovo še ne bo na prihodnjih volitvah. Satelitov in potencialnih zaveznikov SDS-a meritve še ne zaznavajo, toda najmanj ena se lahko prihodnjo pomlad prebije v parlament. Ni izključeno, da bo v sedanjem razmerju sil izolirani SDS sklenil s potencialnimi prihodnjimi vladnimi partnerji pakt o nenapadanju še pred volitvami.

Združena levica je kljub silovitim notranjim spopadom v večini anket suvereno takoj za vodilno trojko. To pomeni, da imajo ideje radikalne levice v Sloveniji solidno volilno bazo, ne glede na to, kaj se bo dogajalo s koalicijo ZL. To je volilni bazen, ki se ne bo kar tako preselil k tradicionalnim strankam. Če se bo ZL notranje razkrojil, bodo njegovi volivci glasovali proti ali pa ne bodo volili.
Udeležba je sicer največja neznanka prihodnjih volitev, državnozborskih in predsedniških. Skriva se v številkah neopredeljenih in neodločenih, ki so še vedno vodilna slovenska stranka. Prvič se bo razkrilo, koliko je volilno telo v resnici izgubilo zanimanje za politiko in zaupanje v demokratične procese ob izbiri novega predsednika države.

Stranke so predsedniški spopad zaradi priljubljenosti Boruta Pahorja – pa tudi zato, ker večini ustreza prav takšen, kot je - očitno podcenile. Zato se zdaj napoveduje predvolilni resničnostni cirkus, v katerem bi se položaj in vloga predsednika države do konca razvrednotila. Seveda je k temu prispeval Pahor s svojim kontroverznim nagovarjanjem širokih ljudskih množic, še bolj pa stranke, ki so doslej sporočale le, da jih ta položaj v resnici sploh ne zanima.

Kaže, da je zdaj, ko predsedniško kandidaturo že skorajda vsakodnevno napovedujejo estradniki, pevci, junaki zabavnih spletnih potegavščin, zazvonil alarm tudi v štabih politikov. Zato lahko v prihodnjih tednih vendarle pričakujemo, da bodo v tekmo vstopile parlamentarne stranke. Konec koncev ne morejo pričakovati, da bodo državljani hodili na volitve, če bodo politiko razumeli le še kot poceni zabavo za dolgočasne jesenske večere. Številni primeri v različnih državah so v zadnjih letih potrdili, da lahko poklicne politike gladko povozi kakšen "novi obraz" iz televizijskih zabavnih programov.

A dejstvo ostaja, da želi Pahorja v resnici premagati samo ena stranka – vodilni SMC, ki mu ankete ne kažejo dobro. Kandidata, pravijo, že imajo, a ime še vedno skrivajo. Išče se ženska, bi rekli Francozi. In stavimo lahko, da v letošnji predsedniški tekmi ne bo edina.