Novinar Ivo Milovanovič že 43 let dela na RTV Sloveniji. Tokrat se je lotil nešportne teme. Foto: MMC RTV SLO
Novinar Ivo Milovanovič že 43 let dela na RTV Sloveniji. Tokrat se je lotil nešportne teme. Foto: MMC RTV SLO

Tokrat si jemljem pravico (po 39 letih rednega in štirih leta honorarnega dela), da po tej poti povem, kaj si mislim o Programskem svetu RTV in še o kakšni zadevi na RTV Slovenija.

Brez pomislekov in brez natančnega pregleda aktov, ki se seveda vedno dajo, če je le volja, tudi spremeniti, predlagam, da takšen Programski svet RTV ukinemo. Zakaj? Preprosto zato, ker svoje naloge ne opravlja tako, kot bi moral. Pa ne samo v tej zadnji sestavi. V praksi čutim, da je iz leta v leto Programski svet igrača, ki je očitno zelo priljubljena, ne vem, morda tudi celo donosna, vsekakor pa bolj škodljiva kot koristna. Kar pogostokrat sem prebral sklepe Programskega sveta, in če tudi jih ne bi bilo, bi RTV Slovenija delovala. Morda bolje, morda slabše. Tega ne bomo nikdar vedeli.

Verjamem, da so člani dosedanjih svetov celo velemojstri svojih poklicev, hkrati pa lahko trdim, da razen svetlih izjem nimajo pojma o številnih oblikah televizijskega ustvarjanja. Naše delo, ki na koncu ni samo novinarsko, ocenjujejo največkrat skozi očala z močno dioptrijo politične pripadnosti ali pa celo posredne ali neposredne koristi. Strankarske ali osebne ali kakšne druge.

Priznam, da zadnje čase nisem več tako aktivno vpet v prizadevanja Aktiva novinarjev, našega sindikata ali pa Društva novinarjev Slovenije, vendar to ne pomeni, da ga ne spremljam in da nimam svojega mnenja. Nismo brezmadežni in brez napak , toda nismo pa taki »bumbarji« , da bi dopustili, da bi naše delo ocenjeval nekdo, za katerega vnaprej vemo, da ga bo ocenil negativno. Kajti drugače si ne znam razložiti neizmerne želje po ocenjevanju! Strinjam se, da člani programskega sveta opozarjajo na pomanjkljivosti, napake, in to predvsem odgovorne urednike, ki so tudi odgovorni pred zakoni. Ti pa potem urednike in novinarje. Moram tudi kritično zapisati, da v zadnjem času nismo imeli odgovornih urednikov (sedanji se šele dokazujejo), ki bi zmogli in predvsem znali nositi vse težja bremena programov.

Priznam, da smo za nastale tako programske in poslovne zagate veliko sami krivi. Bolje rečeno, nekdanji direktorji in uredniki. Marsikaj bi lahko bilo drugače, če bi ti bili kakovostnejši, ali drugače, če bi znali RTV-hišo oziroma njene posamezne dele, voditi drugače, seveda bolje. Še najbolj, vsaj zame, je skrb vzbujajoče kadrovanje, ki ne obeta prav svetle prihodnosti. Seveda so in bodo posledice programske in poslovne. Imenovanje generalnega direktorja je le vrh ledene gore, pod vrhom pa je še zanimivejše.

Lahko bi podrobneje opisal, kaj vse se je v bližnji preteklosti dogajalo in zgodilo v Športnem programu TV Slovenija, vendar bom tokrat izjemoma še zadržan, saj naš program kar sam od sebe ponuja celo vrsto odgovorov.

Povzetek: Zavzemam se za ukinitev PS-js, kjer sedijo ljudje iz politike in političnih strank; tega hiša ne potrebuje, zavzemam se za ponovno uvedbo programskih sosvetov, sestavljenih iz uglednih posameznikov, ki poznajo tematiko oziroma določen program. Ne bi jih smelo biti preveč. Trdno verjamem, da bi lahko z njihovo pomočjo prišli do kakovostnejših predlogov vsebin in ne nazadnje bi bili člani sosveta kvalificirani tudi za kakovostne ocene posameznega odgovornega uredništva. Na vseh sestankih sosvetov bi morali biti prisotni člani uredništev, redno zaposleni in pogodbeniki. Predsedniki sosvetov bi bili člani Programskega sveta RTV in iz njihovih vrst bi izbrali tudi predsednika.

Po vsem se je logično vprašati, kakšna pa naj bi bila vloga Nadzornega sveta RTV? Odgovor je preprost: sestava mora biti taka, da bo znala nadzorovati tako delo programov kot poslovodstva. Nikakor pa ne bi smeli imeti nobenih programskih pravic ali pooblastil. Tu pa so lahko predstavniki kogar koli, države, strank, civilne družbe …

In še nekaj. Vsi zaposleni bi morali po hitrem postopku zapustiti dosedanje oblike sindikalne organiziranosti, ustanoviti enoten RTV-sindikat in se čim prej znebiti statusa »državnega« javnega delavca.

Prej, ko bomo posegli po spremembah, manj bo težav, protestov in neumnosti, ki niso v ponos hiše, v kateri pa je le večina poštenih in kakovostnih delavcev.