Breviarium Aquileiense oz. Breviarium Patriarchale, Benetke: Franciscus (Franz) Renner, de Heilbronn, 1481. Nadškofija Ljubljana, s. s. Knjižni slikar: Picov mojster (Mojster Plinija za Pica della Mirandola) ali Bartolomeo del Tintore Foto: Narodna galerija

Papež Pij II. je 6. septembra 1462 z listino spremenil Ljubljano v škofovsko mesto, cerkev sv. Nikolaja pa v stolnico. Zapisal je: "Mesto Ljubljana je … primeren in prikladen kraj za vernike, primerno in odlično po avtoriteti, znanju in moči podobnim mestom … slovesno določamo, da je odličnejše mesto Ljubljana takšno mesto zdaj in v večnih prihodnjih časih…"

Cesar Friderik III. je v okviru svoje cerkvene politike v Notranji Avstriji 6. decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, in za prvega škofa imenoval Sigismunda Lamberga, ki je bil dvorni kaplan na Dunaju, Pij II. pa je 6. junija 1463 naznanil njegovo izvolitev za prvega ljubljanskega škofa.

Prekašala celo štajerski Gradec in dunajsko Novo mesto
Takrat je Ljubljana štela približno šest tisoč prebivalcev, po gospodarski moči pa je prekašala celo štajerski Gradec in dunajsko Novo mesto, so zapisali v Narodni galeriji.

Razlagajo, da je bila poleg gospodarskega in trgovskega središča Ljubljana tedaj tudi razgibano duhovno, intelektualno in kulturno središče Kranjske.

Samostanske knjižnice so bile bogate zakladnice teoloških in liturgičnih del in del s področja takratne znanosti in klasične literature.

Neznani avtor, Umestitev ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga, pozno 17. stoletje. Ljubljana, Nadškofijski dvorec Foto: Narodna galerija

O tej biblioteki danes ne vemo nič
O tem priča ohranjeni reverz prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga, ki si je v kapiteljski knjižnici 22. januarja 1478 izposodil 55 knjig. O tej biblioteki danes ne vemo nič.

Tudi od osebne Lambergove knjižnice je ostal samo Brevir, ki je osrednji eksponat razstave o odličnem mestu ljubljanskem. "Pred štirimi leti je ta molitvenik na dražbi v tujini odkupila Nadškofija Ljubljana in s tem omogočila, da se je na pravo mesto vrnil dragoceni del naše dediščine."

Gre za prvotisk na pergamentu, natisnjen v Benetkah, Picov mojster (Mojster Plinija za Pica della Mirandola) ali Bartolomeo del Tintore je dodal slikarski okras.

Avtorja razstave in spremljajočega kataloga sta Nataša Golob in France Martin Dolinar. Medtem ko so v katalogu imenovani nekateri umetniki, ki so tistikrat živeli v Ljubljani, razstava poudarja Ljubljano kot mesto, kjer ni manjkalo ne knjig ne zavzetih bralcev. Med njimi je bil tudi bodoči Pij II.

Od iluminiranih rokopisov do prvotiskov in listin
Poleg Brevirja si je na razstavi mogoče ogledati še 29 drugih predmetov – od iluminiranih rokopisov, prvotiskov, listin, povezanih z ustanovitvijo škofije in imenovanjem Lamberga za škofa, do pečata in slik.

Razstavljeno gradivo so posodili Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je tudi partnerica projekta, ter Arhiv Republike Slovenije, Frančiškanski samostan Ljubljana Center, Nadškofija Ljubljana, Nadškofijski arhiv Ljubljana in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, so še sporočili iz Narodne galerije.

Razstava bo na ogled do 5. januarja.

Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg