Pogled na pročelje Narodnega muzeja v Bejrutu pred eksplozijo. Foto: AP
Pogled na pročelje Narodnega muzeja v Bejrutu pred eksplozijo. Foto: AP
Sorodna novica Libanon leto dni po eksploziji v pristanišču še celi rane

Lanska eksplozija je uničila okna in vrata muzeja ter povzročila resno škodo na varnostnem sistemu. Generalni direktorat za starine, ki spada pod okrilje libanonskega ministrstva za kulturo, je že v dneh po eksploziji pripravil akcijski načrt za obnovo muzeja, ki leži tri kilometre južno od pristanišča.

Začetek obnove manj kot mesec dni po eksploziji
Ekipe iz pariškega muzeja Louvre – natančneje iz njegovih oddelkov za bližnjevzhodne starine ter za arhitekturno dediščino in vrtove – so pomagale pri snovanju načrta sanacije. Dela so zagnali na zadnji dan lanskega avgusta, ko so se lotili "nujnih posegov", navaja The Art Newspaper.

Sorodna novica Začetek odpravljanja škode v bejrutskem narodnem muzeju

Najprej so se lotili popravil vrat, oken in varnostnega sistema, da so tako zaščitili stavbo in muzejske zbirke. Skupina strokovnjakov je pomagala tudi pri odpravljanju škode v upravnih prostorih muzeja in arheoloških depojih.

Po besedah tiskovnega predstavnika Louvra je bil muzej sredi julija delno odprt za nekatere obiskovalce, kot so turisti in libanonski izseljenci. "Dela še zmeraj potekajo in bi jih bilo treba končati v naslednjih dneh; 95 odstotkov dela je že opravljenega," je še dejal.

Sorodna novica "Ne bo imelo smisla obnavljati": eksplozija katastrofalna tudi za galerije

Sredstva mednarodne zveze Aliph
Obnovitvena dela je financirala Mednarodna zveza za zaščito dediščine na konfliktnih območjih (Alliance for the Protection of Heritage in Conflict Areas – Aliph), ki je zagotovila 148 tisoč evrov. Aliph je podprl 18 projektov v vrednosti 1,9 milijona evrov in financiral nujne ukrepe za stabilizacijo več kot 30 zgodovinskih hiš v Bejrutu in obnovo spomenikov, verskih zgradb in kulturnih ustanov, vključno z muzejem Sursock, za katerega je namenil 422 tisoč evrov.

"V kontekstu krize, skozi katero gre Libanon, je izvedba tega dela v tako kratkem času izjemen uspeh," je dejal libanonski generalni direktor za starine Sarkis El Khoury. Dodal je, da je projekt "pomemben korak v kolektivnem delu, ki ga izvajamo skupaj z muzejem Louvre in fundacijo Aliph."

Mumije se ne smejo pregreti ...
Toda za nadaljnjo izvedbo ključnih vzdrževalnih del v okviru druge faze prenove so potrebna dodatna sredstva. "Večja popravila v vrednosti skoraj 676 tisoč evrov bodo potrebna za zagotovitev dolgoročnega uravnovešenja celotnega muzeja, katerega klimatska naprava deluje le pri 30 odstotkih svojih zmogljivosti," so sporočili iz Louvra. Nekatere dele muzeja, med njimi na primer tudi galerijo z mumijami iz 13. stoletja, za zdaj prezračujejo z rezervnimi sistemi.

Posnetek iz notranjosti muzeja izpred nekaj let. Foto: AP
Posnetek iz notranjosti muzeja izpred nekaj let. Foto: AP

Nekdanji simbol libanonske enotnosti
Narodni muzej v Bejrutu, v katerem je mogoče v treh nadstropjih videti več kot 1800 predmetov od prazgodovine do osmanskega obdobja, je svoja vrata prvikrat odprt leta 1942. V preteklih letih je doživel več pomembnih preobratov. Med državljansko vojno, ki se je razplamtela leta 1975, so ga poškodovale bombe, njegove prostore pa so zasedli borci iz različnih oboroženih skupin. Dve fazi sanacije v letih 1997 in 2017 sta muzeju povrnili nekdanji blišč in mu omogočili, da je nastopil kot simbol narodne enotnosti, dokler ga lanska eksplozija ni znova razdejala.

Vpetost Louvra v dediščino Libanona
Louvre sicer "posoja" svoje strokovno znanje tudi drugim ključnim projektom na področju dediščine v Libanonu. Generalni direktorat za starine in Louvrov oddelek za bližnjevzhodne starine sta v zadnjih treh letih skupaj izvedla obsežne arheološke raziskave v obalnem mestu Byblos. Z izkopavanji na tej lokaciji so v preteklem stoletju prišli do več predmetov, ki jih zdaj hranijo v Narodnem muzeju v Bejrutu, še navaja The Art Newspaper.