Grad Dvor je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Njegovi lastniki so bili med drugim stiški menihi in rodbini Urbančič ter Wurzbach. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do leta 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Foto: Občina Preddvor/Janja Rehberger in Katja Pernuš
Grad Dvor je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Njegovi lastniki so bili med drugim stiški menihi in rodbini Urbančič ter Wurzbach. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do leta 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Foto: Občina Preddvor/Janja Rehberger in Katja Pernuš

Od začetka leta je grad v najemu Florjana Sušnika in Tanje Šubelj, ki sta ob pomoči krajanov že kar po podpisu pogodbe začela pripravo prostorov. Za prenovo kompleksa bo poskrbela Občina Preddvor, ki je od leta 2014 njegova lastnica, saj je opuščeni in propadajoči dvorec država prenesla v last občine.

Na občini so pred časom s strokovnjaki pregledali, pripravili dokumentacijo za njegovo prenovo in že opravili nekatera nujna vzdrževalna dela. "V grad je bilo v zadnjih letih vloženega okoli pol milijona evrov. Na polovici ostrešja smo zamenjali kritino in uredili nekatere zunanje elemente," je povedal preddvorski župan Rok Roblek.

Grad, kakršen je bil v srednjem veku
Občina je veliko vložila tudi v pripravo dokumentacije. Skupaj s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je preverila vse statične elemente in ugotovila, da je objekt statično varen. Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je sondirala grad in našla njegove zgodovinske elemente, kot so kurišča, okna in prehodi, saj je bil grad v zadnjem stoletju preurejen, tako da je bilo v njem več manjših sob.

"Temu pregledu gre zahvala, da bo grad lahko odstrt v takšni luči, kot je bil v srednjem veku," je izpostavil župan. Pojasnil je, da so skupaj z zavodom naredili načrte za prenovo fasade in strehe ter zamenjavo oken in vrat. Po projektantski oceni naj bi dela stala okoli pol milijona evrov, občina pa bo del sredstev za investicije, ki naj bi jih izvedla v tem in prihodnjem letu, skušala dobiti prek razpisov ministrstva za kulturo.

Tudi želja po obuditvi grajskega parka s kavarno
"Ključnega pomena bo sicer vsebina. Največji problem obnov gradov je pogosto namreč prav to, da se sicer obnovijo po zadnjih strokovnih in modnih trendih, pozabi pa se na vsebino, nato pa je treba namenjati veliko sredstev za to, da gradovi živijo," je povedal Roblek. Zato je zadovoljen, da je občina sklenila najemno pogodbo z Zavodom za kulturo, turizem in kulturno dediščino Grof in Grofica.

Grofičino popoldne

Tanja Šubelj in Florjan Sušnik, ki sta prej kot grofica in grof delovala na dvorcu Štatenberg pri Makolah, bosta grad Dvor opremila in v njem odprla trgovino po starem, staro lekarno, šivalnico, tiskarno in vinsko klet. Načrtujeta sobo rodbine Wurzbach, galerijo in prenovo kapele ter dvorane za poroke. Župan računa tudi na ureditev in ponovno obuditev grajskega parka s kavarno.

Priprave prostorov so se najprej lotili v pritličju ter odstranili talne obloge, ploščice in staro opremo. "Prostovoljci so opravili izjemno veliko dela. V gradu je bilo ogromno navlake. Vse je bilo treba počistiti in pridne roke občanov so prišle zelo prav," je poudaril župan. Zdaj pa bodo prišli na vrsto predvsem strokovnjaki.

Grad ne bo kot hišica iz škatlice
Že junija naj bi predvidoma odprli del gradu. "Predvsem pa si želimo, da bi bilo na gradu vedno nekaj novega. To pomeni, da grad ne bo kot hišica iz škatlice, ampak bodo obiskovalci v njem vedno našli kaj novega," je poudaril Roblek. Verjame, da bi grad lahko prinašal tudi zaslužek, ki ga bi vlagali nazaj v njegovo obnovo.

Preddvorski župan je prepričan, da bodo z zgodbo, ki jo bodo vdihnili gradu, spreminjali tudi odnos Slovencev do kulturne dediščine in takšnih srednjeveških spomenikov ter vzpostavljali spoštovanje do takratne gospode, ki je tem krajem omogočila razvoj, primerljiv s sosednjimi deželami. Grad Dvor je bil tako denimo ključen pri prenosu znanja v sadjarstvu in poljedelstvu ter kmetijstvu na splošno.