Maria Callas v vlogi Lucie di Lammermoor leta 1956 v Metropolitanski operi. Foto: Metropolitanska opera
Maria Callas v vlogi Lucie di Lammermoor leta 1956 v Metropolitanski operi. Foto: Metropolitanska opera

Zaradi pandemije covida-19 so bile številne predstave v sezoni 2020/2021 vprašljive – zdaj vemo, da je marsikatera odpadla, ponekod jih uprizarjajo brez obiskovalcev, spet drugje je navzoče občinstvo. Metropolitanska opera je tako že lani odpovedala celotno prihajajočo sezono, v Evropi pa so marsikje začeli sezono (tudi v Ljubljani in Mariboru, v štajerski prestolnici z opernim prvencem Marpurgi Nine Šenk), a so bila gledališča prisiljena oktobra znova zapreti vrata. V teh negotovih in kulturi prav nič naklonjenih časih so se predstave preselile na splet in številni avditoriji samevajo brez občinstva.

Sobotni operni večer, ob 20.00 na Arsu: Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor, posnetek iz New Yorka iz decembra 1956, z Mario Callas v naslovni vlogi.

Obstajajo tudi izjeme, seveda. Na primer, pri naših južnih sosedih – v operno-baletnih gledališčih v Zagrebu in na Reki – so prilagodili program trenutnim razmeram in ob upoštevanju preventivnih ukrepov nadaljevali sezono. V Španiji so konec oktobra zaprli vrata gledališč, toda španska vlada se je odločíla, da bo na začetku decembra znova odprla kulturne ustanove. Res je, da se Kraljevo gledališče v Madridu in gledališče Liceu v Barceloni spopadata s številnimi menjavami nastopajočih, ki so iz osebnih ali zdravstvenih razlogov odpovedovali nastope kot po tekočem traku, pa vendar so ob številnih ukrepih tudi oni nadaljevali sezono. Prejšnji teden so tako poslušalci Radia Slovenija lahko spremljali neposredni prenos Verdijevega Otella iz Barcelone. Prvo "koronsko" predstavo brez občinstva v mariborski operi, Donizettijevo Hči polka, pa je bilo mogoče spremljati samo na radijskih valovih in v videoprenosu.

Prvo
Prvo "koronsko" predstavo brez občinstva v mariborski operi, Donizettijevo Hči polka, je bilo mogoče spremljati samo na radijskih valovih in v videoprenosu. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

Kljub svetlim in redkim izjemam, v rednem večernem sobotnem terminu, rezerviranem za operno glasbo na programu ARS, po besedah urednika ne morejo več predstavljati samo tekoče produkcije, tako da bodo segali tudi po arhivskih posnetkih, tako iz radijskega kot tudi iz arhiva Evropske zveze radijskih postaj. Teh je trenutno načrtovanih 26 od skupno 53 terminov. Na začetku oktobra so tako predvajali Wagnerjevo tetralogijo Nibelungov prstan iz Bayreutha, produkcijo iz leta 2015.

Ob koncu decembra je bilo mogoče slišati dva posnetka z Dunaja, in sicer Arabello Richarda Straussa iz leta 1964 z Liso della Casa v naslovni vlogi, grofa Elemerja je interpretiral Slovenec Anton Dermota, dirigent pa je bil Joseph Keilberth, in Donizettijevo Mario Stuart iz leta 1984 z Edito Gruberovo v naslovni vlogi.

Januarja so predvajali Don Carlosa Giuseppa Verdija, to je bil posnetek s festivala BBC Proms iz leta 1996.

Na začetku marca so na spored uvrstili Verdijevega Trubadurja iz leta 1961, ko sta na starem odru Metropolitanske opere prvič nastopila sopranistka Leontyne Price in tenorist Franco Corelli. Njun debi je izpolnil vsa pričakovanja in po pričevanjih se je ob koncu predstave razlegel 40-minutni aplavz … Za danes pa so izbrali še en legendarni posnetek, ki je nastal, ko je 8. decembra 1956 Maria Callas (tudi na starem odru Metropolitanke) nastopila kot naslovna junakinja v Donizettijevi Lucii di Lammermoor. Viri pričajo, da je bilo ozračje naelektreno in pričakovanja velika, tako da ne preseneča, da so se pred blagajno vile vrste obiskovalcev, ki so čakali na proste vstopnice. Posnetek matinejske predstave je tudi edini posnetek, na katerem je Callasova nastopila v okviru radijskega prenosa iz Metropolitanske opere.

Sopranistka Leontyne Price in tenorist Franco Corelli sta leta 1961 svoj debi v metropolitanski operi doživela v verdijevem Trubadurju. Na fotografiji z ravnateljem ustanove Rudolfom Bingom. Foto: Metropolitanska opera
Sopranistka Leontyne Price in tenorist Franco Corelli sta leta 1961 svoj debi v metropolitanski operi doživela v verdijevem Trubadurju. Na fotografiji z ravnateljem ustanove Rudolfom Bingom. Foto: Metropolitanska opera

24. aprila bo na sporedu Verdijev Rigoletto, to bo posnetek iz Švedske kraljeve opere iz Stockholma iz leta 1959. Nicolai Gedda bo Vojvoda Mantovski, Margareta Hallin Gilda, Ingvar Wixell, ki je pozneje postal eden vodilnih baritonistov svojega časa, pa bo interpretiral manjšo vlogo grofa Ceprana.

Švedski radio je ponudil še posnetke Verdijevega Trubadurja iz leta 1960 (Jussi Björling je pel vlogo Manrica – to je bil njegov zadnji marčni nastop v Stockholmu, kjer je pol leta pozneje, star 49 let, umrl), pa Straussove Elektre iz leta 1965 z Birgit Nilsson v naslovni vlogi in Puccinijeve Tosce iz leta 1966, prav tako z Nilssonovo v naslovni vlogi. (To Puccinijevo junakinjo je največkrat (34-krat) interpretirala prav "doma", z ansamblom Švedske kraljeve opere.)

Poleg izbranih arhivskih posnetkov v oddaji Sobotni operni večer lahko slišite tudi številne novejše posnetke iz tekoče sezone, predvsem iz evropskih gledališč na Dunaju, v Mariboru, Milanu, Rimu, Münchnu in Madridu.