Oglas
Dogodek v organizaciji arhitekturnega biroja Monochrome arhitekti bo namreč tematiziral problematiko sodobnega geta, eno najbolj razširjenih družbenih in urbanističnih anomalij sodobne urbane krajine. Geto, izraz z izrazito negativno konotacijo, je v dolgi zgodovini od leta 1516, ko je bil ustanovljen beneški geto, večkrat spremenil pomen. Danes ga največkrat povezujemo z zanemarjenimi mestnimi predeli, največkrat postavljenimi na obrobje ožjega mestnega jedra, ki jih zaznamujeta visoka stopnja brezposlenosti, kriminala in drugih negativnih družbenogospodarskih pojavov.
Kitajski urbanistični gordijski vozel
Država, v kateri so se tovrstna naselja v zadnjih letih dodobra razcvetela, je tudi Kitajska. O tem priča tudi odločitev organizatorjev, da poseben sklop bienala z naslovom Kitajske sanje posvetijo ravno arhitekturi in urbanizmu na Kitajskem. O neobvladljivi rasti kitajskih mest se bomo od 13. marca lahko podučili na razstavi Osem korakov na poti do kitajskih sanj nizozemskega arhitekta Nevilla Marsa, ki bo na ogled v stolpnici TR3. O kaotičnem gordijskem vozlu kitajske arhitekture in urbanizma pa bo tekla beseda tudi na več okroglih mizah v isti stavbi.
Da ob intenzivni obravnavi ne bi popolnoma pozabili na vroče točke domače arhitekturno-urbanistične problematike, so organizatorji na spored uvrstili tudi okroglo mizo, na kateri bodo 12. marca ob 18.00 v mestnem muzeju Ljubljana Boštjan Vuga, Vladimir Mušič, Drago Kos in drugi razmišljali o Fužinah kot o slovenskem primerku geta.
Vizije arhitektov humanistov
Z obravnavi kitajske anomije in njene veliko bolj umirjene slovenske različice sorodno tematiko je povezan tudi drugi sklop bienala, posvečen nominirancem za svetovno nagrado za trajnostno arhitekturo (Global Award for Sustainable Architecture). V Ljubljani se bo na predavanjih predstavilo vseh pet nominirancev Alejandro Aravena (Čile), Andrew Freear (ZDA), Catherine Smuts (JAR), Fabrizio Carola (Italija) in Philippe Samyn (Belgija). Vsem je skupno, da ostajajo zvesti holistični viziji dela arhitekta, ki arhitekturo razume kot dejavnost, vpeto v dejavno oblikovanje življenja družbe in posameznika v njej.
Arhitekturno načrtovanje, dopolnjeno z etiko in političnim angažmajem, kakršno je, denimo, zaznamovalo že arhitekturno-urbanistične vizije utrjenega in samozadostnega mesta Albrechta Dürerja, Leonarda Da Vincija in Filippa Brunelleschija, je odlika, ki nominirance za ugledno nagrado razlikuje od običajnih arhitektov. Kako sami vidijo svoje poslanstvo 'arhitekta-humanista', nam bodo 6. marca zaupali na nizu predavanj v Mestnem muzeju.
Barbika se vseli v novo domovanje
Mestni muzej oziroma pod njegovim okriljem delujoča galerija Vžigalica je bila tudi prizorišče uvodnega dejanja 4. mednarodnega arhitekturnega bienala Ljubljana. Tam so odprli razstavo La Ville de Mademoiselle B, ki poudarja povezave in sorodnost med delom arhitektov in drugimi področji vizualnega ustvarjanja, kot sta moda in film. Postavitev je projekt devetih francoskih arhitektk, ki so se odločile znameniti igrači Barbiki podariti nov dom. Vsaka si je zamislila domovanje, v katerega se je vselila Barbika, tokrat odeta v oblačila vrhunskih modnih oblikovalcev, kot so Christian Lacroix, Vivienne Westwood, Paco Rabanne in Sonia Rykiel. Moda pa bo tudi geslo sklepa bienala. 18. marca bo namreč festival sklenila dražba oblek za Barbiko, ki so jih zasnovali slovenski modni oblikovalci.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje