Tej temi namenjen pogovor, ki ga v okviru foruma pripravlja ministrstvo za kulturo, kjer je dogodek tudi potekal, je vodila Polona Tratnik, znanstvena sodelavka na Univerzi na Primorskem in docentka za filozofijo kulture na Fakulteti za humanistične študije Koper. Sodelujejo še direktor Instituta Jožefa Stefana Jadran Lenarčič, vodja galerije Kapelica Jurij Krpan, predavatelj na ALUO Srečo Dragan in docent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miomir Kneževič. Uvod v pogovor je s predstavitvijo projekta KSEVT predstavil Dragan Živadinov.
Navdih gre v obe smeri
Najbolj znani prepleti znanosti in umetnosti so morda tisti, ki jih poznamo iz znanstvenofantastične literature in filmov. Nekateri so celo navdihnili znanstvenike, da so premaknili meje vsakdanje realnosti, hkrati pa poteka navdih tudi v nasprotni smeri in tako marsikateri znanstvenik s svojim delom omogoča umetnikom nova izrazna orodja in tehnologije, s katerimi umetniki tematizirajo fenomenologijo sodobnosti, segajo preko kulturnih meja in ustvarjajo povsem nove poetike.
Raziskovalno delo, vezano na znanstveno in tehnološko delo, se dogaja tudi zunaj industrijskih in akademskih laboratorijev, kjer umetniki, ki sodelujejo z znanstveniki in tehnologi, nenehno razvijajo izvirne oblike vmesnikov, tehnologije mešanih realnosti, podatkovnih baz in biotehnoloških okolij.
'Tehnokultura' spodbuja nove načine spoznavanja in učenja, ki potekajo v galerijah, muzejih, na prostem in drugih neformalnih prostorih. Z neposrednim dostopom do posameznikov, participatornimi in interaktivnimi praksami umetniki in znanstveniki nagovarjajo obiskovalce na način, ki jim omogoča, da ozavestijo in zavzamejo stališče do tehnološko pospešenega sveta, v katerem živimo. Zavest o tehnologiji pospeševanja razvoja je pomembna zato, da javnost zavzame kritično držo do razvoja, ki nas vodi v prihodnost, so zapisali na ministrstvu.
Divje misli - javna intervencija v prostor kulturnega razmisleka
Mesečni forumi Divje misli so se začeli z dnevom odprtih vrat, se nadaljevali s predavanjem Slavoja Žižka, se ukvarjali z idejo o novem gledališču v Ljubljani, s prepletom starega in novega v arhitekturi, nadaljevali s predavanjem Aleša Debeljaka o srečanju Vzhoda in Zahoda ter se spraševali o medijski svobodi in o tem, kaj potrebuje slovenščina, z izzivi literarne drže v času zvezdništva, o ničelni davčni stopnji za knjigo, s potenco slovenskega gledališča, in predavanjem Renate Salecl o Izbiri.