Tratnikova (1963) je nedavno literarno prizorišče presenetila s svojo prvo knjigo za otroke Zafuškana Ganca, ki je bila povod za pogovor, ki ga povzemamo v nadaljevanju. Tratnikova je za STA spregovorila tudi o stanju duha v Sloveniji, ki, kot meni, negativno določa vse, ki so v manjšini ...

Glavna akterja omenjene slikanice, Podgana Ganca in njen kurji tovariš Koko, nista ravno klišejska pravljična junaka, pa tudi knjiga ni čisto zares in povsem otroška. Tratnikova pritrjuje, da ciljno občinstvo Gance niso le otroci, knjigo je mogoče brati na več ravneh. Pa je pisavo zlahka prilagodila otroškemu občinstvu? "Dolgo časa sem se ukvarjala s tem, kakšno naj bo besedilo, da je zanimivo tudi za zelo mlade bralce. To je res težko ugotoviti. Na jezikovni ravni sem bila pozorna, da so stavki jedrnati, ne predolgi in razumljivi." Želela je tudi, da iz knjige veje določena mera ironije. "Kura Koko je recimo diplomirana in učena, a si marsikaj povsem napačno razlaga, toda celo v tem je izvirna in smešna. Podgana Ganca, ki ni iz ničesar diplomirala, pa se znajde prav v vsaki situaciji," pojasnjuje pisateljica.

" ... in tako sem padla v aktivizem"
Tratnikova pa ni "le" pisateljica, velja za eno od začetnic lezbičnega gibanja in aktivizma pri nas. V intervjuju je spregovorila tudi o točkah v preteklosti, ki so bile, potem ko je iz Murske Sobote prišli študirat v Ljubljano, bistvene za njeno formacijo. "Najprej sem želela študirati novinarstvo, a po praksi na Pomurskem vestniku sem si kaj hitro premislila. Ne, ne bom pisala, bom raje razmišljala, sem si rekla in se odločila za sociologijo (smeh). Bila so osemdeseta, v tistem času so vzniknili gejevsko, feministično in mirovniško gibanje. Vse sem budno spremljala, konec osemdesetih pa sem se z aktivizmom začela ukvarjati še sama, ne da bi vedela, kaj počnem."

"Kar zgodilo se je. Z Natašo Sukič sva ustanovili lezbično skupino LL z enim samim namenom, da bi se lahko družile in pogovarjale. Toda vse skupaj je imelo velike posledice, lezbična sekcija je močno odmevala v medijih. Spraševali so nas, ali se borimo tudi za istospolne poroke itd., pa sem si sprva mislila, 'ma, daj mi mir'. No, potem smo se pač začeli posvečati tudi tem vprašanjem in tako sem padla v aktivizem," se spominja Tratnikova, ki pa je aktivizem vedno najraje vpela v pisanje, publicistično in leposlovno.

"Pisala sem že od nekdaj, tako, neambiciozno. Kasneje so moje kratke zgodbe objavili tudi v literarnih revijah, toda vedno se mi je zdelo, da je pisateljski poklic nekaj zelo oddaljenega, le za posvečene. Potem je Brane Mozetič ravno ustanovil založbo Škuc Lambda in mi predlagal, da naj zgodbe zberem v knjigo. Tako je nastal moj kratkoprozni prvenec Pod ničlo. V tistem času sem začela tudi bolj intenzivno prevajati. Torej, kar zadeva moj aktivizem, sem bila vedno rada zraven predvsem na kulturnem področju," pojasnjuje.

Kako gleda na prizadevanja številnih naslednic in naslednikov, ki se predajajo aktivizmu? "Trenutno gre v gibanju seveda za pravico do popolne enakopravnosti, tudi do poroke, hkrati pa je to boj za klasične, tradicionalne vrednote, ki so doslej pripadale heteroseksualni večini. Nujno je, da to nekdo počne, sama pa sem se od takšnega aktivizma že nekoliko iztrošila, nekako nimam "drajva"."

V Open rad zahaja tudi Ivan Minatti
Tratnikova skrbi za literarni program v lezbijkam in gejem prijaznem Cafeju Open, ki tudi sicer velja za enega programsko najbolj bogatih ljubljanskih lokalov. "Ideja za Open je na sceni tlela že dolgo, nato pa sta se moji prijateljici pred malo več kot dvema letoma enostavno odločili ter najeli lokal na Prulah. Če imaš bogat program, pritegneš dodatno klientelo. Vedno smo hotele, da se v lokalu tudi kaj dogaja, ne da se samo "visi". Zdaj imamo predavanja, stand-up, open-mic, literarne večere ..." pravi Tratnikova.

Na kavo v Open rad pride pesnik Ivan Minatti. Pred časom je imel v Openu tudi literarni večer. Gre za vzajemne simpatije. "Veste, kako je bilo fajn! Med pogovorom so mi stopile solze v oči, super je, ta Minatti. O vsem je govoril, tudi o časih, ko je bil v partizanih. Rekel je, da je bilo to njegovo najlepše obdobje, bili so mrzli, grozni, ušivi časi, ampak vladalo je upanje. Sicer pa je z nami. Pravi, da ima sicer drugačno življenje, ampak da podpira tudi "našo varianto" ter da bo imel v Openu z veseljem literarni večer," pravi Suzana Tratnik.

So ob lanskem prvem napadu na Open pomislili, da bi ga zaprli? "Ne, morda le za nekaj ur. Toda imeli smo veliko podporo z vseh strani. Odločili smo se, da se še bolj izpostavimo s programom. Ob dogodkih, kot so napadi na Open, ugotoviš, v kakšni družbi živiš in kakšna je politična situacija. Tisto, kar so sejali desničarski politiki in prejšnja vlada, rojeva sadove. Po mojem mnenju imajo homofobi, ki so napadli Open, na desni strani vsekakor tiho podporo. Desnica napade uradno obsodi, toda z dopolnilom, da bi se vendarle lahko malo manj izpostavljali. Dejstvo je, da se je v družbi zakoreninila nestrpnost, ki že dolgo obstaja, toda če jo podpihuješ, bo seveda rasla. Dovolj je že pogled v parlament, kako se tam govori o ženskah, o drugih narodnostih! In Cukjati ima lahko sicer mil in osladen govor o istospolnih partnerstvih, ki pa ga konča po njegovi presoji z dobronamernim nasvetom o zdravljenju."