Častni doktorat Bavčarju bo prvo priznanje te vrste, ki ga bo podelila mehiška institucija, ki deluje že od leta 2002. Foto: Pedro Meyer
Častni doktorat Bavčarju bo prvo priznanje te vrste, ki ga bo podelila mehiška institucija, ki deluje že od leta 2002. Foto: Pedro Meyer

Zadovoljstvo, ki sem ga čutil, je izviralo iz tega, da sem ukradel in vtisnil na film nekaj, kar mi ni pripadalo; na skrivaj sem ugotovil, da imam lahko v lasti nekaj, česar ne morem videti.

Evgen Bavčar (o svoji prvi fotografiji: slikal je dekle, v katero je bil zaljubljen).

Moja naloga je združevanje vidnega in nevidnega sveta; fotografija mi dopušča sprevračanje ustaljene metode zaznavanja med tistimi, ki vidijo, in tistimi, ki ne.

Evgen Bavčar
Čeprav nam gotovo najbolj znan, pa Evgen Bavčar še zdaleč ni edini 'slepi fotograf' na svetu: tu so, denimo, še Flo Fox, ki je slikala tudi Andyja Warhola, in Paco Grande, pa Japonec Toun Ishii, ki slika samo goro Fudži, in Daniela Hornickova iz Prage. Foto: Centro de la Imagen

Slovesnost je bila v knjižnici José Vasconcelos v Cuidadu de Mexicu, ki slovi po tem, da ima največjo zbirko knjig v Braillovi pisavi na svetu. Razlogov za podelitev častnega doktorata je po besedah Benjamina Mayer-Foulkesa, ustanovitelja Inštituta 17, več, med njimi ta, da je "topolgija te ustanove topologija slepega fotografa".

Neposredno ob knjižnici, kjer je potekala slovesnost, stoji tudi sloviti Centro de la Imagen, ustanova s poslanstvom promocije kakovostne umetniške fotografije z vsega sveta. Bavčar je v njem svoja dela razstavljal že leta 1999; razstava Ogledalo sanj je takrat zaznamovala začetek vrste konferenc, razstav in publikacij o Bavčarjevem delu in njegovih ustvarjalnih obzorjih, ki so močno odmevale tako v Mehiki kot drugod po svetu.

Ob podelitvi častnega doktorata Bavčarju bodo v Centro de la Imagen odprli razstavo La mirada invisible (Nevidni pogled), mednarodno razstavo slepih fotografov, na kateri je s svojim delom zastopan tudi Bavčar. Razstava je bila prvič postavljena maja 2009 v Kalifornijskem muzeju fotografije.

Bavčar se je rodil leta 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini. Do enajstega leta je postopoma (po dveh ločenih nesrečah) popolnoma izgubil vid. Maturiral je na gimnaziji v Novi Gorici, diplomiral pa na ljubljanski Filozofski fakulteti, in sicer iz filozofije in zgodovine. Leta 1972 je s štipendijo francoske vlade nadaljeval študij filozofije in estetike v Parizu.

Pogled kot prilaščanje podob
"Intelektualna narava mojega zaznavanja me je nekega dne pripeljala do tega, da sem - brez vsakih pretenzij umetniškosti - naredil svoje prve fotografije," piše Bavčar v Le voyeur absolu. "Gladka površina slik, ki jih je naredil fotoaparat, me ne gleda; imam samo oprijemljivi dokaz pokrajin in ljudi, ki sem jih videl ali srečal. Moj pogled obstaja samo s pomočjo fantoma fotografije, ki jo je videl nekdo drug. Ta pogled me osrečuje in pripravi podobe do tega, da oživijo v moji notranjosti." Svoje delo Bavčar redno razstavlja od leta 1987. Izdal je tudi vrsto publikacij, sodeluje v različnih radijskih in televizijskih oddajah ter vodi seminarje o fotografiji in predava na mednarodnih strokovnih srečanjih po svetu.

Aktivist za pravice slepih
Bavčar je dobil tudi pomembno bitko na ustavnem sodišču, kamor je vložil pobudo za spremembo zakona o pravdnem postopku, ki zagotavlja slepim v postopkih vsa gradiva v brajici. Sodišče je novembra 2008 presodilo, da je zakon v neskladju z ustavo, ker ne ureja pravice slepih in slabovidnih glede dostopa do sodnih pisanj ter pisnih vlog strank in drugih udeležencev v postopku v zanje zaznavni obliki. Državni zbor je moral ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi omenjene odločbe.

V galeriji si oglejte nekaj fotografij z razstave Ogledalo sanj.

Zadovoljstvo, ki sem ga čutil, je izviralo iz tega, da sem ukradel in vtisnil na film nekaj, kar mi ni pripadalo; na skrivaj sem ugotovil, da imam lahko v lasti nekaj, česar ne morem videti.

Evgen Bavčar (o svoji prvi fotografiji: slikal je dekle, v katero je bil zaljubljen).

Moja naloga je združevanje vidnega in nevidnega sveta; fotografija mi dopušča sprevračanje ustaljene metode zaznavanja med tistimi, ki vidijo, in tistimi, ki ne.

Evgen Bavčar