Fotografija domačih jaslic uporabnika Gracko. Foto: Uporabnik MojegaSpleta: Gracko
Fotografija domačih jaslic uporabnika Gracko. Foto: Uporabnik MojegaSpleta: Gracko

Jaslice so alegorija Kristusovega rojstva in po navadi jih postavljajo v katoliških in protestantskih cerkvah ter domovih, kjer dobijo svoje mesto pod božičnim drevescem. Največkrat upodobljena postavitev je z Jezusom v jaslih ter z Jožefom in Marijo poleg njega, v bližini je nekaj živali, po navadi osel in govedo, iz daljnih krajev pa prihajajo Sveti trije kralji s kamelami in darili, ki sledijo zvezdi proti novorojencu. V okolici so po navadi še pastirji, ovce ter angeli.

Začetnik jaslic je sicer sv. Frančišek Asiški, ki je po svojem prihodu iz Egipta v Italijo leta 1220 postavil jasli iz slame med živega osla in govedo. Jasli so mu pri tem predstavljale preprosti oltar. Nekaj let zatem pa naj bi neki uglednež iz vasi Greccio v osrednji Italiji sestavil takšen prizor v bližnji jami, Frančiška pa povabil, da je daroval mašo za božični večer.

Med različnimi regijami so tudi razlike v uporabljenih materialih in velikosti, ponekod pa pripravljajo tudi žive jaslice, v Sloveniji so najbolj znane tiste v Postonjski jami. Na Brezjah pa obstaja tudi muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.

Ali ste videli oziroma naredili kakšne zanimive jaslice?
Objavite svoje fotografije na MojSplet.

(pri tem izberite zaznamek: Jaslice 2008)

V spodnji fotozgodbi predstavljamo nekaj različnih jaslic.

Blaž Kosovel

60 let po tem, ko je sv. Frančišek postavil prve žive jaslice, je kamnito različico jaslic izdelal znani kipar in arhitekt Arnolfo di Cambio (1240-1302). Jaslice tvori osem figur, ogledati pa si jih je mogoče v podzemni kapeli bazilike Santa Maria Maggiore v Firencah. Foto: EPA
Ponekod postavljajo tudi žive jaslice. V Sloveniji jih lahko vidimo v Postojnski jami. Foto: MMC RTV SLO
Jaslice iz neobdelanih kamnov in grmov z Bližnjega vzhoda. Muzej jaslic v nemškem Guestrowu. Foto: MMC RTV SLO
Jaslice iz cvetja, mehiška država Oaxaca. Foto: MMC RTV SLO
Del 30 kvadratnih metrov velikih jaslic z okoli 200 pastirji, Katedrala San Francesco de Paola, Neapelj. Foto: EPA
Jaslice iz mivke v polni velikosti 600 kvadratnih metrov na Kanarskih otokih. Foto: MMC RTV SLO
Iz lese izrezljane jasli poljskega kmečkega umetnika. Foto: EPA
Velike jaslice pred parlamentarno palačo v Budimpešti. Foto: EPA
Jasli človeške velikosti, izdelane iz pihanega stekla, na splavu v Benetkah Foto: EPA