Fitzpatrick je danes antologijsko upodobitev leta 1968 ustvaril po predlogi fotografije argentinskega marksističnega revolucionarja, ki ga je šest let pred tem v objektiv ujel kubanski fotograf Alberto Korda.

Irec je svoje delo brezplačno v uporabo odstopil vsem, ki so ga hoteli. Chejev portret so hitro posvojila levičarska politična gibanja, od tam pa se je razširil na majice, posterje in letake – ter na koncu tudi na čisto potrošniške izdelke, kar je Fitzpatricka ujezilo do te mere, da je leta 2010 začel uveljavljati svoje avtorske pravice do slike.
"Na začetku me ni motilo, čisto vseeno mi je bilo, kdo tiska majice," se Fitzpatrick spominja danes. "Ko pa začne veliko komercialno podjetje, na primer prozivajalec cigaret, ki je dobesedno ukradlo mojo podobo, tiskati škatlice cigaret, na kateri portret gleda v drugo smer, na desno namesto na levo, kot da to reši problem avtorskih pravic – no, potem mi pa ni več vseeno. Preziram tako obliko komercialnega izkoriščanja."

Čeprav je od takrat minilo že pol stoletja, se umetnik, ki ima atelje v Suttonu severno od Dublina, še vedno natančno spominja, kako je podobo ustvaril. "Naredil sem nekaj posterjev, ampak tisti ikonični, tisti, ki se ga vsi spominjajo, je nastal že po umoru Guevare, za razstavo v Londonu, ki so jo naslovili Viva Che."

"Che je zelo preprosta podoba. Črno-bela risba, ki sem ji dodal rdečo barvo. Rdečo zvezdo sem dorisal s prosto roko. Grafično je to zelo jasna, neposredna podoba, kar mi je všeč."

S Chejem ne kuje dobička
Fitzpatrick pravi tudi, da je vse avtorske pravice za svoje delo ponudil dedičem Cheja Guevare, ki pa še niso priskrbeli potrebnih dokumentov, da bi odvetniki pravice lahko prenesli. Če se to ne bo obneslo, razmišlja o tem, da bi ves zaslužek preusmeril v dobrodelne namene.