Kurent ali korant je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora in izhaja iz ljudskega izročila. Ljudje so jim pripisovali nadnaravno moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem, zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti tudi možje, otroci in ženske. Foto:
Kurent ali korant je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora in izhaja iz ljudskega izročila. Ljudje so jim pripisovali nadnaravno moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem, zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti tudi možje, otroci in ženske. Foto:

Bevk je v poslanski pobudi vladi predlagal, naj v skladu z določili Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine začne postopek za vpis laufarije in kurentovanja na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Na seznamu ni nobene mojstrovine iz Slovenije
Po definiciji konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine sem uvrščamo ustna izročila in izraze, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, obrede in praznovanja, znanja in veščine, ki zadevajo naravo, vesolje in tradicionalno obrt ter tudi orodja, predmete, izdelke, ki jih skupnosti, skupine in posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.

Ker je opredelitev nesnovne kulturne dediščine po konvenciji zelo široka, bi po prepričanju Sama Bevka vanjo brez težav uvrstili pustna običaja, kot sta laufarija v Cerknem in kurentovanje na Ptuju. Tudi zato, ker na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, na katerem je doslej vpisanih 90 mojstrovin iz 70. držav, od tega 21 "živih mojstrovin iz Evrope, še vedno ni nobene iz Slovenije.

Konvencija varuje kulturno dediščino
Državni zbor je decembra lani ratificiral konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je bila sprejeta na generalni konferenci Unesca 17. oktobra 2003. Njen namen je varovati nesnovno kulturno dediščino, zagotoviti njeno spoštovanje v okviru določene skupnosti, skupin in posameznikov, dvigniti stopnjo zavedanja o pomembnosti tovrstne dediščine na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter zagotoviti mednarodno sodelovanje in pomoč.