Mestna občina Ljubljana je javno naročilo za obnovo in gradnjo Centra Rog objavila konec marca. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Mestna občina Ljubljana je javno naročilo za obnovo in gradnjo Centra Rog objavila konec marca. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Pred sejo pa so na nepravilnosti v ravnanju mestnih oblasti spet opozorili nekdanji uporabniki Roga, je za Televizijo Slovenija poročala Alenka Bevčič.

Center Rog je v predlogu sklepa o ustanovitvi zavoda opisan kot meddisciplinarni in multikulturni javni kreativni in proizvodni center. Opredeljuje tudi organe zavoda, in sicer svet, direktorja in dva njegova pomočnika ‒ programskega vodjo in pomočnika za vodenje financ.

Sorodna novica Nov javni zavod Center Rog naj bi zagotovil prostore več kot 500 ustvarjalcem

20 novih prostorov za umetnike
Mestna občina Ljubljana je javno naročilo za obnovo in gradnjo Centra Rog objavila konec marca. Ocenjene vrednosti naročil ni razkrila, ponudbe pa naj bi odpirali v petek. Center bo po navedbah občine zagotovil prostore več kot 500 ustvarjalcem in kreativnim skupinam na več kot 8000 kvadratnih metrih novih sodobnih produkcijskih površin.

Mednarodno zasnovan program Centra Rog bo vzpostavil 20 novih produkcijskih prostorov, ki bodo dani za krajša ali daljša obdobja v brezplačen najem različnim produkcijskim skupinam.

Kot je povedala vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (MOL) Mateja Demšič, bo Center Rog lahko postal prostor mreženja in povezovanja vseh akterjev, ki delujejo na področju širšega kulturnega in kreativnega sektorja, s poudarkom na oblikovanju in arhitekturi, vizualnih umetnostih in novih tehnologijah tako v Ljubljani kot v širšem slovenskem in mednarodnem okolju.

Za ustanovitev novega javnega zavoda se je MOL po njenih besedah odločil, ker glede na opredeljeno področje delovanja Centra Rog ni zaznala obstoječih javnih zavodov ali nevladnih iniciativ območju MOL-a, ki bi lahko prevzeli v upravljanje nepremičnine in načrtovane vsebine Centra Rog.

Ljubljanski mestni svet ustanovil javni zavod center Rog

Nasprotovanje javnemu zavodu
Pred pričetkom seje mestnega sveta so sicer predstavniki Avtonomne tovarne Rog pripravili novinarsko konferenco pred Mestno hišo. Na njej so med drugim izpostavili, da v gradivu za ustanovitev Centra Rog ni zaznati, kako točno naj bi se upravljanje zavoda razlikovalo od vseh podobnih ustanov in kako točno naj bi le ta bil bolj "participatoren". Menijo tudi, da bi bila pred ustanavljanjem Centra Rog potrebna široka javna razpravo o tem, kaj čemu naj bi bil namenjen.

Konceptu javnega zavoda uporabniki avtonomne cone Rog očitajo medlost in nedorečenost, je poročala Alenka Bevčič. Prav tako so prepričani, da je razpis za direktorja prirejen tako, da ustreza kandidaturi Mete Štular, vodji občinskega projekta RogLab.

Vršilka dolžnosti direktorice zavoda bo Renata Zamida

Mestni svet je s potrditvijo sklepa o ustanovitvi zavoda Center Rog imenoval Renato Zamida za vršilko dolžnosti direktorice zavoda, in sicer za največ eno leto, pa poroča časnik Dnevnik.

Nekdanja direktorica Javne agencije za knjigo je imenovana do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili, ki bo izbran z javnim razpisom oziroma za največ eno leto. V tem obdobju bo njena naloga, "da opravi priprave na začetek dela zavoda ter organizira delo oziroma poslovanje zavoda, vse pod nadzorstvom ustanovitelja", je po poročanju Dnevnika razvidno iz sklepa.

Rogovci tudi vztrajajo, da MOL ni predložil nikakršnih dokumentov, ki bi bili podlaga izpraznitve nekdanje tovarne Rog, kjer bo nastal Center Rog.

Jankovićeva pojasnila
Ustanovitvi javnega zavoda so nasprotovali v Levici, sicer pa so svetniki spraševali o strategiji in viziji, tudi o imenovanju predstavnikov v svet zavoda. Zanimal jih je tudi finančni vidik, saj naj bi zavod letos že imel dva zaposlena, v prihodnjem letu še tri.

Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim povedal, da Roga niso mogli priključiti nobenemu drugemu javnemu zavodu, ker gre za popolnoma drugačen koncept od obstoječih, ki bo sledil 11-letnemu delovanju RogLaba, v Rog pa se bodo lahko vrnili tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje na razpisu, nekaj prostorov bo na voljo tudi brezplačno.

Propadajoča stavba na območju tovarne Rog. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Propadajoča stavba na območju tovarne Rog. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Občinska priznanja
Ljubljanski mestni svetniki so potrdili sklepa o podelitvi nazivov častna meščanka in častni meščan glavnega mesta Ljubljana filozofinji in sociologinji Spomenki Hribar ter odvetniku Petru Čeferinu. Na seji so potrdili tudi dobitnike nagrad in plaket glavnega mesta za leto 2021.

Občinska komisija za priznanja, ki je obravnavala sedem vlog za podelitev naziva častni občan oziroma občanka, je v utemeljitvi naziva Spomenki Hribar med drugim zapisala, da je "intelektualka, ki je imela kar največji vpliv na globinske spremembe družbene, kulturne in vrednostne klime v Sloveniji od 80. let dalje".

Kot so spomnili, je bila ena osrednjih osebnosti kroga Nove revije, "intelektualni in državljanski angažma pa jo je ob političnih spremembah v 90. letih katapultiral v politiko", v kateri je delovala kot poslanka "zadnje skupščine", ki je izpeljala demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije.

Čeferin, kot je zapisala komisija, velja "za neustrašnega odvetnika, ki za svojega klienta, ki se v kazenskem postopku spopada z državo, stori vse, kar more in kar mu dopuščajo predpisi". Zavzema se za vrednote odvetništva in neodvisnost odvetnikov, kar v praksi uresničuje v odvetniški družbi Čeferin, ki jo je ustanovil s svojima sinovoma.

Osebno je prispeval k sprejetju zakonske ureditve, ki zagotavlja obdolžencu odvetniško zastopanje že od odvzema prostosti naprej, in k zakonodaji, ki se nanaša na odvetništvo, so še zapisali v komisiji.

Spomenka Hribar in Peter Čeferin častna meščana Ljubljane