Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Zoran Poznič, je na javni seji Nacionalnega sveta za kulturo predstavil iztočnice predloga Nacionalnega programa za kulturo 2020-2027. Članom sveta se z vsebino dokumenta ni uspelo seznaniti, zato jim ga bodo z ministrstva posredovali, o njem pa bodo v kratkem razpravljali na zaprti seji.

Poznič je o NPK-ju na začetku svojega mandata izjavil:
Poznič je o NPK-ju na začetku svojega mandata izjavil: "Nacionalni program za kulturo ni namenjen temu, da z nekimi floskulami na politični ravni osmišlja, kako je kultura pomembna za slovenski narod, za našo zgodovino, sedanjost in prihodnost, ampak da kaže glavne usmeritve, na katerih poljih naj bi delovala ne le znotraj evropske, ampak svetovne skupnosti narodov, kam naj bi se umeščala." Foto: Ministrstvo za kulturo

Poznič je na današnji seji predstavil glavne točke osnutka predloga NPK-ja 2020–2027, med katerimi so zagotovitev trajnostnih pogojev za delovanje javnih zavodov in uvedba bolj prilagodljivih oblik tamkajšnjega zaposlovanja. Med ključnimi temami dokumenta je Poznič omenil tudi krepitev infrastrukturnega povezovanja med različnimi sektorji v kulturi, razvoj občinstev, skrb za javno infrastrukturo in pridobivanje sredstev za obnovo kulturne dediščine.

Naš glavni namen je, da NPK v vseh procedurah spravimo čim dlje, kolikor je to mogoče. Tako nam nihče, ki bo prišel za nami, ne bo mogel očitati, da nismo ničesar naredili.

Zoran Poznič

Za manjšo marginaliziranost nevladnikov
Po ministrovi predstavitvi je bilo zaznati, da je pomembna tema osnutka novega NPK-ja zagotovitev trajnostnih pogojev za delovanje in sistemska umeščenost nevladnega sektorja v kulturni sistem, kar je povezano s prenovo ZUJIK-a. Poznič je omenil, da bi to pomenilo ustrezno opredelitev poklicnih in ljubiteljskih nevladnih organizacij in uvedbo podpornih ukrepov na področju financiranja poklicnih nevladnih organizacij, ki bi bili primerljivi s financiranjem v javnem sektorju.

Med drugim dokument glede nevladnikov predvideva tudi izvedbo posvetovanj pred javnimi razpisi in njihovo evalvacijo, poenostavitev razpisnih postopkov in vzpostavitev štipendijske politike za samozaposlene.

Pred Pozničem so po koncu veljave zadnjega Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 dokument spisali tudi v času ministrovanja Antona Peršaka, in sicer za obdobje 2018-2025, a se je zadeva ustavila po menjavi vlade in imenovanju Dejana Prešička za ministra za kulturo, ki pa mu v času mandata pred odstopom dokumenta ni uspelo oblikovati.

NSK še ne more podati mnenja
Vpogleda v osnutek predloga NPK-ja pa pred sejo niso imeli niti člani NSK-ja, ki mu predseduje Uršula Cetinski. Tako so v sklep zapisali, naj jim z ministrstva za kulturo dokument čim prej posredujejo v vpogled, skupaj pa ga bodo obravnavali na naslednji, za javnost zaprti seji, ki naj bi jo sklicali v kratkem. Nato naj bi osnutek predloga dokumenta predstavili tudi javnosti.

Čakanje na novega ministra ni razlog za odlog
Na vprašanje ob robu seje, kaj bo z osnutkom predloga NPK-ja 2020–2027, glede na to, da vlada trenutno opravlja le tekoče posle, in ali ga je mogoče vložiti v proceduro na podlagi tega, da teče že tretje leto, odkar v Sloveniji nimamo NPK-ja, je Poznič odgovoril, da gre za dokument, pri sprejetju katerega ne gre več odlašati, ne glede na to, kdo bo naslednji minister. "Naš glavni namen je, da NPK v vseh procedurah spravimo čim dlje, kolikor je to mogoče. Tako nam nihče, ki bo prišel za nami, ne bo mogel očitati, da nismo ničesar naredili, ali pa bo rekel, da je dokument slab," je povedal.

NSK se je s prvim osnutkom nacionalnega programa seznanil že konec novembra. Člani sveta so tedaj med drugim poudarili razvojno naravnost uvodnega osnutka besedila in poudarili potrebo po medresorskem povezovanju kulture z drugimi področji. Opozorili so tudi na
NSK se je s prvim osnutkom nacionalnega programa seznanil že konec novembra. Člani sveta so tedaj med drugim poudarili razvojno naravnost uvodnega osnutka besedila in poudarili potrebo po medresorskem povezovanju kulture z drugimi področji. Opozorili so tudi na "nujnost repozicioniranja delovanja" resornega ministrstva, s katero naj se "dvigne kakovost upravljanja in debirokratizacija kulturnega sektorja". Foto: BoBo

"Potrebujemo zaveznike"
Poznič je dodal, da so osnutek danes predstavili NSK-ju, ker potrebujejo zaveznike, saj da je treba njihov predlog NPK-ja, za katerega meni, da je izjemno kakovosten, sprejeti. Uršula Cetinski je povedala, da so za zdaj člani novembra videli zgolj prvih deset strani osnutka NPK-ja, ki pa so obetale. Če bo menjava ministra prej, pa jim bo vpogled v celoten dokument prišel prav, da bodo lahko zadeve, ki se jim bodo zdele v njem koristne, prenesli prihodnji garnituri.

Ključno vprašanje še brez odgovora
Ker na evropski ravni še potekajo pogajanja o višini sredstev, ki bodo namenjena kohezijski politiki, je v zraku obvisela tudi točka o tem, kako bo slovenska kultura zastopana v naslednji finančni perspektivi. Tako so člani sveta zaprosili, da jim na ministrstvu za eno izmed naslednjih sej pripravijo tudi gradiva o tem. So pa člani sveta pred današnjo sejo prejeli gradivo o aktualnem stanju, ki je po besedah Uršule Cetinski zanimivo branje, ker osvetljuje težave, zaradi katerih črpanje sredstev na področju kulture zdaj poteka tako počasi.