Neron si je dal palačo postaviti leta 64, štiri leta pozneje pa si je, potem ko so ga razglasili za sovražnika cesarstva, pobegnil iz Rima in pri 31 letih storil samomor. Foto: Reuters
Neron si je dal palačo postaviti leta 64, štiri leta pozneje pa si je, potem ko so ga razglasili za sovražnika cesarstva, pobegnil iz Rima in pri 31 letih storil samomor. Foto: Reuters
Neronova palača, Domus aurea
Leta 2014 so Neronovo palačo, ki je potrebna obnove, ponovno odprli za omejeno število ljudi. Foto: Reuters
Neronova palača, Domus aurea
S pomočjo nove tehnologije lahko obiskovalci zdaj ponovno doživijo, kakšne so bile poslikave sten mogočnega cesarjevega domovanja. Foto: Reuters

"Zdi se nam bistvenega pomena, da obiskovalci razumejo, kakšen je zares bil Domus Aurea," je dejal upravitelj spomenika Francesco Prosperetti. "Želeli smo, da jo doživijo bolje, kot jo je Neron sam." Neron (37-68), zadnji cesar julijsko-klavdijske dinastije (vladal je od leta 54 do svoje smrti), je dal palačo postaviti leta 64, potem ko je Rim zajel požar, ki naj bi ga zanetil cesar sam. Cesarja in njegovega domovanja se drži vrsta legend, najbolj znana je verjetno povezana prav z Rimom v plamenih, ki ga je cesar zadovoljen opazoval med igranjem na liro.

Popolnoma mogoče je, da bi bil nad novo tehnologijo, ki jo vpeljujejo v obisk njegove zlate palače, navdušen Neron sam, saj je tehnološke novosti strastno tudi sam vpeljeval v svoj dom. V palači si je dal namestiti vrtečo se jedilno dvorano, legenda pa opisuje tudi ladjo, ki je njegovo mater odvedla v podvodni grob.

S pozlato prekrite stene
Ime je Neronova palača dobila po zlatih lističih, s katerimi so bile nekoč prekrite stene stavbe. Palača je bila središče kompleksa, ki je med drugim obsegala tudi umetno jezero (na območju današnjega Koloseja), paviljone in vrtove. Vespazijanova odločitev, da mogočen amfiteater flavijske dinastije postaviti prav na mestu jezera, bi lahko bila populistična poteza, s katero je želel ljudem pokazati, da jim vrača mesto, ki si ga je nekoč prilastil nepriljubljen predhodnik. Že predtem je dal palačo s kamenjem zapolniti Trajan, ki si je dal na vrhu postaviti terme.

Neronovo palačo so ponovno odkrili v 15. stoletju. Pred časom si je palačo ogledalo po tisoč obiskovalcev na dan, dokler je niso zaprli, potem ko je zamakanje ogrozilo statiko spodnjih prostorov. Leta 2014 so se odločili, da antični arhitekturni spomenik odprejo za manjše skupine obiskovalcev, tudi z namenom, da javnosti pokažejo potek konservatorsko-restavratorskih del.

S pomočjo VR-očal si bodo obiskovalci med drugim lahko pobližje ogledali 12 metrov visoke stenske poslikave. Tehnologijo navidezne resničnosti (VR), ki so jo najprej dodobra preizkusili igralci videoiger, v zadnjem času pa dobiva svoje mesto tudi na filmskem področju, so lani vključili v ogled še enega pomembnega antičnega spomenika v večnem mestu - nekoliko starejšega Oltarja Avgustovega miru iz leta 9 pr. n. št.

Neronova palača skozi VR-očala
Neronova palača skozi VR-očala