Vladni predlog novele zakona o SFC-ju, ki je bil v javni razpravi do 6. februarja, bo ustvarjalcem celovečernih animiranih in zahtevnih celovečernih dokumentarnih filmov omogočil daljši rok za dokončanje, in sicer s sedanjih dveh na štiri leta. Foto: BoBo
Vladni predlog novele zakona o SFC-ju, ki je bil v javni razpravi do 6. februarja, bo ustvarjalcem celovečernih animiranih in zahtevnih celovečernih dokumentarnih filmov omogočil daljši rok za dokončanje, in sicer s sedanjih dveh na štiri leta. Foto: BoBo
Prešernova proslava
Predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad Vinko Möderndorfer je opozoril, da bi bilo treba pri zagotovitvi dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi upoštevati tudi nagrajence Prešernovega sklada. Foto: BoBo

Vladni predlog novele zakona o SFC-ju ustvarjalcem celovečernih animiranih in zahtevnih celovečernih dokumentarnih filmov podaljšuje rok za njihovo dokončanje. SFC je kot primer dokumentarnega filma navedel opazovalni dokumentarec, kakršen je Družina v režiji Roka Bička, ki že zaradi samega načina snemanja pogosto zahteva več kot dve leti, v primeru celovečernega animiranega filma pa so podali pojasnilo, da takšen film, dolžine 70 minut, zahteva zgolj v sklopu animacije 280 dni dela.

Brez glasov proti
Vsa vložena dopolnila, ki sicer niso bistveno spremenila predloga novele (predlog je bil v javni razpravi do 6. februarja), so sprejeli brez glasov proti. Predlog novele je uvrščen na izredno sejo DZ-ja, ki se bo predvidoma začela 16. aprila.

Za jasnejšo določitev, komu dodatek k pokojnini
Odbor za kulturo je obravnaval tudi predlog zakona za ureditev dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki ga je predstavil prvopodpisani pod zakonski predlog poslanske skupine DeSUS-a Primož Hainz. Člani odbora so sprejeli vsa k predlogu zakona vložena dopolnila predlagatelja. V razpravi pa so opomnili predvsem na to, da se jasneje določi, kateri kulturniki oziroma raziskovalci ali znanstveniki bi bili lahko še na podlagi izjemnih dosežkov doma in v tujini deležni dodatka k pokojnini, poleg izpostavljenih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo in opus ter prejemnikov Zoisove nagrade za življenjsko delo.

Hainz je na seji dejal, da naj bi merila določila vlada, saj je nagrad res veliko in so raznovrstne, pri zakonodajno-pravni službi pa so opomnili, da za to ne bi bilo primerno dati pristojnost vladi, ampak bi bilo treba merila vključiti že v sam zakon.

Za enakopravnost med dosežki v kulturi in znanosti
Predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad Vinko Möderndorfer je povedal, da bi bilo treba pri zagotovitvi dodatka upoštevati tudi nagrajence Prešernovega sklada, da bi jim tako z 90 odstotki vrednosti dodatka vsaj malo popravili pokojnine, saj gre v večini za samozaposlene v kulturi, katerih pokojnine so minimalne. To je podprla tudi članica odbora Violeta Tomić (Levica). Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so opomnili, da je treba pri nizanju meril za druge do dodatka k pokojnini upravičene državljane ves čas enakopravno vleči vzporednice med nagradami v kulturi in znanosti.

Dragan Matić: V vsebine RTVS se ne gre vmešavati, saj si "ne želimo državne RTV"
Obravnavali so še predlog priporočila za zagotovitev neodvisnega in zakonsko opredeljenega delovanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so ga vložili pri opozicijskem SDS-u. Glede na vsebino priporočila je predsednik odbora Dragan Matić podvomil, ali sploh sodi na sejo odbora DZ-ja. Poudaril je, da se v vsebine RTVS ne gre vmešavati, saj si "ne želimo državne RTV", in dodal, da je DZ pristojen zgolj za razprave o poslovanju te ustanove. Člani odbora za kulturo so sprejetje priporočila SDS-a zavrnili z osmimi glasovi proti in dvema za. Odklonilno mnenje do predloga pa je 21. marca podala že vlada. Kot so navedli, priporočil ne morejo sprejeti, saj bi "pomenila grob poseg v institucionalno in uredniško avtonomijo RTVS".