Medtem ko se na številnih kulturnih projektih, kot je denimo Sarkozyjev načrt za nov muzej nacionalne zgodovine, nabira prah, se gradnja pariške filharmonije nadaljuje. Foto: Ateliers Jean Nouvel / Artefactory
Medtem ko se na številnih kulturnih projektih, kot je denimo Sarkozyjev načrt za nov muzej nacionalne zgodovine, nabira prah, se gradnja pariške filharmonije nadaljuje. Foto: Ateliers Jean Nouvel / Artefactory
Primerjava s "kupom nametanih tlakovcev" morda ni povsem privlečena za lase. Foto: Ateliers Jean Nouvel / Artefactory
Jean Nouvel je za svojih več kot dvesto arhitekturnih projektov že leta 2008 dobil Pritzkerjevo nagrado, najvišje priznanje na področju arhitekture. Foto: Ateliers Jean Nouvel / Artefactory

V času, ko francoska vlada zaradi pomanjkanja denarja črta in ustavlja celo vrsto dragih državnih gradenj na področju kulture, za katere so zeleno luč prižgali njihovi bolj desno usmerjeni predhodniki, pa ima ta trend vsaj eno veliko (svetlečo, aluminijasto) izjemo.
Nov, futuristično oblikovan hram klasične glasbe, Philharmonie de Paris, bo impozantna kovinska struktura, ki bo za vedno spremenila pariško obzorje. Obenem vse kaže, da bo - kljub vse večjim naporom nasprotnikov, da bi gradnjo ustavili - tudi najdražja koncertna dvorana na svetu.

Svoje zadržke so izrazili tudi državni pregledniki računov, a po oceni vlade je gradnja že v tako napredni fazi, da je nima smisla več ustavljati, povzema The Guardian. Trenutno se zdi, da bo filharmonija vrata odprla z dveletno zamudo, proti koncu leta 2015; z vsemi zamudami in zapleti so se stroški gradnje medtem že več kot podvojili in se ustavili pri 387 milijonih evrih.

Lov na mlajše občinstvo
Koncertna dvorana za 2.400 ljudi raste na severovzhodu mesta v parku de la Villette, v bližini mestne obvoznice in na poti proti revnim predmestjem. Njeni podporniki opozarjajo, da šele ta gradnja prekinja "sramoten" pariški sloves prestolnice, ki - v nasprotju z denimo Berlinom ali Londonom - nima ugledne dvorane, posvečene klasični glasbi, obenem pa bo na klasične koncerte zvabila tudi "mlado, neelitistično" občinstvo.

Nouvelova velika mojstrovina
Ekstravagantno, v kovino oblečeno stavbo, ki so jo že primerjali z orjaško skladovnico nametanih tlakovcev, v kateri se zrcali mesto, si je zamislil francoski "zvezdniški" arhitekt Jean Nouvel, ki je prestolnici v preteklosti med drugim podaril Institut du Monde Arabe in kontroverzni etnografski muzej Quai Branly. Filharmonijo je tudi sam že opisal kot "najprestižnejši" projekt v svoji karieri; streho primerja s hribom, na katerega se bodo lahko obiskovalci povzpeli. 52 metrov visok aluminijast "pano" na vrhu, na katerega bodo projicirali koncertne programe, se bo videlo vse do obvoznice; v zloglasnih prometnih zamaških ujeti potniki na cesti bodo tako vsaj vedeli, kaj je tisti večer na sporedu ...

Realizem (ali zgolj pomanjkanje vizije)?
Državni nadzorniki kljub temu opozarjajo na "nezaslišano inflacijo stroškov" za projekt, ki ga iz javnih sredstev financirata Pariz in država; ob tem se zastavlja vprašanje, ali mora biti projekt res tako "velikopotezen" in ali ga Francozi v tem hipu v resnici potrebujejo. Zelena stranka se je vzdržala glasovanja o tem, ali bo mesto na razpolago dobilo še več denarja, in se zgrozila nad "jamo brez dna", ki bi jo v času finančne krize morali zakopati.
Mestna hiša se brani, češ da gre "za več kot le koncertno dvorano, ampak za drzno in potrebno potezo, ki bo pomladila klasično občinstvo". Sicer pa je že predsednik Sarkozy na kritike na račun (pre)drage filharmonije lakonično odvrnil: "Lahko kdo trdi, da v teh kriznih časih ne potrebujemo glasbe?"