Vittore Carpaccio, Pokol nedolžnih otrok, 1523, 413 x 149, jajčna tempera ali olje na platnu. Levo: odstranjevanje lističa, prek katerega so nanašali topilo. Na desni sliki: odstranjevanje ostankov neoriginalnih plasti. Foto: ZVKDS
Vittore Carpaccio, Pokol nedolžnih otrok, 1523, 413 x 149, jajčna tempera ali olje na platnu. Levo: odstranjevanje lističa, prek katerega so nanašali topilo. Na desni sliki: odstranjevanje ostankov neoriginalnih plasti. Foto: ZVKDS
Vittore Carpaccio, Predstavitev v templju, 1523, 423 x 127 cm
Vittore Carpaccio, Predstavitev v templju, 1523, 423 x 127 cm, jajčna tempera ali olje na platnu. Levo: preslikana noga moške figure. Sredina: z RTG-posnetka so restavratorji razbrali ohranjenost barvne plasti pod preslikavo in vrsto obuvala. Desno: stanje slikovnih plasti po odstranitvi preslikave. Foto: ZVKDS
Benedetto Carpaccio, Marija s svetnikoma, 16. stol.
Benedetto Carpaccio, Marija s svetnikoma, 16. stol., 244 x 177,5 cm, jajčna tempera ali olje na platnu. Levo: slika med odstranjevanjem neoriginalnih plasti; levi pas, po odstranjevanju laka in nečistoč; sredinski pas, po odstranjevanju laka; desni pas, po odstranjevanju površinskih nečistoč. Desno: slika med odstranjevanjem neoriginalnih plasti. Foto: ZVKDS

Po besedah Barbke Gosar Hirci iz zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo delo izjemno zahtevno. Slovesna inavguracija je bila v soboto dopoldne.

Sliki Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otrok iz koprske cerkve Marijinega vnebovzetja sta ostanek desnega krila monumentalnih renesančnih orgel in sta nastali leta 1523. Sta zadnji datirani deli Vitorreja Carpaccia.

Leta 2010 so začeli z naravoslovnimi preiskavami slikarskih in restavratorskih materialov, v drugi polovici leta 2015 pa so začeli izvajati konservatorsko-restavratorske posege na vseh treh slikah.

Kot je povedala Barbka Gosar Hirci, ki na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) vodi oddelek za štafelajno slikarstvo, so bile slike nazadnje restavrirane v 60. letih preteklega stoletja. Iz najdenih dokumentov o restavratorskih posegih iz preteklosti je bilo razvidno, da takrat niso odstranili starih potemnelih lakov, ki so z leti potemneli do neprepoznavnosti.

S slik so po njenih besedah po slojih odstranjevali neoriginalne lake, da so prišli do renesančnih barvnih tonov. Veliko je bilo tudi retuše, predvsem na orgelskih slikah, ki sta imeli izjemno drobne, milimetrske poškodbe oziroma je na teh mestih barvna plast odpadla od podlage. To je po njenih besedah zahtevalo izjemno veliko truda, natančnosti in pozornosti.

Vse retuše so popisali in dokumentirali. Pri delu so uporabljali izključno reverzibilne materiale, kar pomeni, da je tako retuše kot tudi lak, ki zdaj ščiti sliko, mogoče v prihodnosti odstraniti.

Januarja bodo restavrirali še veliko oltarno palo iz koprske stolnice, ki sodi med najpomembnejša Carpacciova slikarska dela iz tega prostora.

Vitorre Carpaccio (1460–okoli 1525) se je rodil v Benetkah. V slikarja se je razvil pod vplivom Gentileja Bellinija in Antonella da Messine. Okoli leta 1490 je začel slikati serijo motivov iz legende o sv. Uršuli za Scuolo di Sanata Orsola v Benetkah. Na povabilo koprske škofije, da naslika oltarno palo, je prišel v Koper, kjer je preživel zadnje desetletje svojega življenja. Poleg oltarne slike Marija z otrokom in svetniki za koprsko stolnico je v Kopru med drugim naslikal tudi že omenjeni orgelski sliki. Večino njegovih najboljših del hranijo v Benetkah.