Pahor je Cankarja primerjal s, kot je poudaril, še enim velikanom in genijem slovenstva Primožem Trubarjem, ki mu je bilo posvečeno lansko leto. Foto: BoBo
Pahor je Cankarja primerjal s, kot je poudaril, še enim velikanom in genijem slovenstva Primožem Trubarjem, ki mu je bilo posvečeno lansko leto. Foto: BoBo
Življenjsko poslanstvo Cankarja, ki velja za največjega slovenskega pisatelja z zelo obsežnim in raznovrstnim umetniškim opusom, je bilo po Pahorjevih besedah stremljenje k samozavesti Slovencev. Foto: BoBo
Za umetniški del proslave so z branji Cankarjevih del poskrbeli dramski igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. Foto: BoBo
Skladbo je izvedel orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija. Foto: BoBo
Gost v studiu: Marcel Štefančič
Slovo od Cankarjevega leta z državno proslavo

Kot je poudaril, je bil Cankar kljub kritičnosti in opisovanju nesrečnih ljudi in družbe optimist, kar je po njegovem mnenju tudi poziv sodobnemu človeku.

Na vrhu literarnega Parnasa
Pahor je Cankarja primerjal s, kot je poudaril, še enim velikanom in genijem slovenstva Primožem Trubarjem, ki mu je bilo posvečeno lansko leto. "Trubar je pred skoraj pol tisočletja utemeljil slovenski jezik, Cankar pa ga je stoletja pozneje najbolj razkošno razvil na vrhu literarnega Parnasa," je dejal.

Stremljenje k samozavesti Slovencev
Življenjsko poslanstvo Cankarja, ki velja za največjega slovenskega pisatelja z zelo obsežnim in raznovrstnim umetniškim opusom, je bilo po Pahorjevih besedah stremljenje k samozavesti Slovencev. Opisoval je družbo svojega časa, neusmiljeno je bičal njeno moralo, pohlep in hinavščine vseh vrst. "A po svoje je to tudi družba našega časa. Danes glede vsega tega Cankar ne bi bil brez dela. Do oblasti je bil neprizanesljiv. Le kaj bi danes napisal o meni?" se je vprašal Pahor.

Cankar je razvil slovensko pripovedništvo do najvišje umetniške vrednosti, slovenska dramatika pa se z njim lahko primerja z evropsko in svetovno. Pisal je tudi pesmi, a je pesniško prvenstvo prepustil svojemu sodobniku Otonu Zupančiču, je spomnil Pahor.

Prikazovanje slabosti vodi do njihovega odpravljanja
Cankar je sebe imel za optimista in je verjel, da prikazovanje slabosti vodi do njihovega odpravljanja. Razložil je, da pač izpoveduje svoj optimizem v satiriki, tragiki in paradoksu. "Pesimisti ne ustvarijo tako impresivnega in obširnega umetniškega opusa, pesimisti ne delajo, ampak se pritožujejo nad usodo, Cankar pa je prikazoval malega človeka, ki upa in verjame," je prepričan Pahor.

Spomnil je tudi na njegov politični vpliv, ki ga je pripisal njegovemu poznejšemu obdobju. Kot njegovi pesniški vrstniki iz kroga slovenske moderne v mladosti ni maral politike, češ da "s politiko ni vse skupaj nič". V zadnjih letih pa se je po Pahorjevih besedah "dokopal do spoznanja o legitimnosti vseh političnih sil in nujnosti njihovega sodelovanja".

Skupni cilj – svoboda slovenskega naroda
Ob tem je Pahor izpostavil Cankarjev apel, da je politična prihodnost Slovencev v poštenem tekmovanju vseh strank, ki pa jih mora voditi edinole prizadevanje za skupni cilj svoboda slovenskega naroda kot enakovrednega med drugimi evropskimi narodi. "Če kdo, potem je Cankar v tistem času, seveda na svoj izkustveni način, razmišljal o slovenski samostojnosti. S kančkom dovoljenega pretiravanja bi lahko rekli, da ji je osvetljeval pot," je razmišljal Pahor.

Za umetniški del proslave so z branji Cankarjevih del poskrbeli dramski igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič, glas Ivanu Cankarju v pismih pa je posodil igralec Primož Pirnat. Orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija je izvedel skladbo Slovenska suita Alda Kumarja. Skladba je nastala po naročilu Prvega programa Radia Slovenija, prvič jo je izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija, 7. januarja 2017.

"Veseli ljudje bodo živeli tod"
Izhodiščna misel umetniškega programa proslave, katerega avtorja sta Marko Naberšnik in Dušan Moravec, je izšla iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama [...] Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje [...] Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!'"

Osrednji prireditvi bo v torek v nizu številnih prireditev, ki se vrstijo v letošnjem Cankarjevem letu, sledil celodnevni mednarodni posvet v Ljubljani, na katerem bodo osvetlili njegovo literaturo, nazore in pomen.


Vabljeni k ogledu posnetka prenosa nocojšnje proslave.

Gost v studiu: Marcel Štefančič
Slovo od Cankarjevega leta z državno proslavo