Sporazum, po katerem je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dobila tudi otok brezplačno v najem za 45 let, je ob iztekanju mandata podpisal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti. Zdaj pa je ministrstvo za kulturo državnemu pravobranilstvu predlagalo, da se izreče glede omenjenega sporazuma o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem o končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka in upravljanju ter gospodarjenju.

Po besedah ministrice Majde Širca to ne izključuje sporazumnih pogovorov z RKC-jem, s katerimi bi lahko našli možnost sobivanja na otoku. Dopušča tudi možnost, da dosežejo umik oziroma preklic omenjenega sporazuma ali nov sporazum.

Kot je podpis sporazuma povzela Majda Širca, se je ta zgodil 14. oktobra lani, torej dober mesec pred menjavo prejšnje vlade, ko se je ta ukvarjala le še s tehničnimi posli. Po ministričinih besedah je v zameno za to RKC umaknil pritožbo, ki jo je v zvezi z denacionalizacijo Blejskega otoka vložil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Tožba je sledila, ker se RKC ni strinjal s tem, da mu je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena le cerkev Marijinega vnebovzetja na otoku.

Sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic je vlada obravnavala 9. oktobra, takrat pa je Simonitija tudi pooblastila, da ga podpiše.

Majda Širca o sporazumu ni vedela ničesar
Gradivo na vladi je bilo po Širčinih navedbah internega značaja, služba vlade za zakonodajo pa o zadevi ni podala svojega mnenja, saj je gradivo očitno prišlo na mizo brez predhodne obravnave. Ob svojem nastopu na mesto ministrice o sporazumu ni vedela ničesar, kot je še poudarila, pa z njim ni bila seznanjena niti pravna služba.

Vlada je oznako interno z gradiva umaknila 28. oktobra. Na ministrstvu so se po preučitvi možnosti odločili, da bodo šli v t. i. ničnostno tožbo, da bi se ta sporazum izničil.

"Primer je na prvi pogled enostaven, vendar lahko o njem podvomi vsak, ki ve, da sodišče v Strasbourgu ne zmore po obravnavi pritožbe vrniti otoka RKC-ju, zato lahko rečemo, da je šlo glede pritožbe na evropsko sodišče za pretvezno dejanje, o njem pa lahko podvomi tudi vsak, ki verjame v pravno državo, ki verjame v to, da ko vrhovno in ustavno sodišče rečeta 'ne', da ta 'ne' mora držati," je dejala ministrica in dodala: "Vsakomur je na prvi pogled jasno, da se država ne more kar tako znebiti tistega, kar je njeno, in se ne more kar tako znebiti spomenikov državnega pomena."

Po besedah pravnega strokovnjaka Miha Juharta, ki je pregledal omenjeni sporazum, gre za pogodbo notranjega prava, za katero veljajo pravni red Republike Slovenije in prisilna pravna pravila, ki urejajo razpolaganje s premoženjem države. A je, kot pravi, iz dejstev in dokumentacije razvidno, da ob sklepanju sporazuma ti predpisi niso bili upoštevani.

Po Juhartovem mnenju sporazum nasprotuje prisilnim določbam pravnega reda v Republiki Sloveniji in je zelo verjetno ničen, vendar pa mora o tem razpravljati in izreči svoje mnenje sodišče. Postopek bo potekal na Okrožnem sodišču v Kranju.

SDS: Sporazum je bil v skladu z interesi države
Medtem je SDS na svoji spletni strani zapisal, da je prejšnja vlada v letu 2008 sprejela pobudo upravičenke, da bi se denacionalizacijska zadeva v zvezi z Blejskim otokom končno spravila z dnevnega reda. "Pri tem je upoštevala, da je sam postopek (neupravičeno) trajal nerazumno dolgo (odločba na prvi stopnji bi morala biti izdana že leta 1993), pravne podlage so se spreminjale med postopkom, vložena je bila še zahteva pred Evropskim sodiščem in v tem primeru je bila uporabljena tudi drugačna pravna podlaga kot v identičnih primerih, kar je nakazovalo možnost preskusa pravilnosti presoje odločbe najvišjega sodišča v državi (ki so se mu očitale kršitve). Prizadet bi bil lahko ugled države, njenih organov in njenega pravnega reda."

Zapisali so še, da je glede na omenjene okoliščine ministrstvo za kulturo v sporazumu z blejsko župnijo pripravilo sporazum, ki ga je prejšnja vlada sprejela in potrdila kot skladnega z interesi države. "Pri tem je upoštevala, da je na podlagi sporazuma država obdržala v lasti celoten Blejski otok na pravno korekten način in neodplačno, da se je upravičenka zavezala investitorju na objektih povrniti investicije in na svoje stroške osnovati v vrnjeni 'Proštiji' muzej 'Dokumenti Slovenstva', ki bo dostopen celotni javnosti tako kot otok s statusom kulturnega spomenika, ter umakniti vloženo pravno sredstvo pred Evropskim sodiščem."

C. R.