Univerza v Ljubljani je za to priložnost oblikovala razglednico, na kateri je upodobljen Deželni dvorec. Ta je od leta 1919, ko je bila ustanovljena največja in najstarejša slovenska univerza, njen sedež.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ob predstavitvi nove izdaje je Pošta Slovenije v preddverju Univerze v Ljubljani vzpostavila poštno okence, s katerega je bilo mogoče poslati razglednico s priložnostno znamko.

Srečno pot na ovojnicah po Sloveniji in v tujini je znamki zaželel tudi rektor UL-ja Igor Papič. Foto: BoBo
Srečno pot na ovojnicah po Sloveniji in v tujini je znamki zaželel tudi rektor UL-ja Igor Papič. Foto: BoBo

V albumih ima mesto ob prejšnji znamki na temo UL
Predstavitev priložnostne poštne znamke je bila v Zbornični dvorani rektorata, v kateri je potekalo tudi prvo predavanje na prvi slovenski univerzi, 3. decembra 1919. "Ob stoletnem jubileju naši univerzi želim, da bi še naprej pogumno stopala po svoji poti, ohranjala odprtega duha, sledila visokim ciljem in globalnim izzivom. Verjamem, da ji bo uspelo, kajti pri tem je bila uspešna že pred 50 leti, ko je prvič dobila svojo znamko. Da jo ima tudi danes, ob stoletnici obstoja, pa je prav posebna čast. Prepričan sem, da bo zasluženo krasila razglednice in pisma, ki bodo romala na različne naslove, doma in po svetu," je dejal rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič.

V stotih letih od regionalnega "vseučilišča" do mednarodno cenjene institucije
Pobuda, da bi Slovenija dobila univerzo, se je porodila že leta 1848, a je trajalo sedem desetletij, da se je to res zgodilo. Kot je povedal Božo Repe s Filozofske fakultete, je bil ob nastanku v ospredju nacionalni, slovensko-jugoslovanski pomen univerze. "Za nekatere je bila univerza najvišja slovenska institucija, ki bo skrbela za ohranitev jezika, za druge pa prvenstveno jugoslovanska institucija, ki bo uporabljala slovenščino le kot enega od jugoslovanskih dialektov in (poleg razvoja znanosti) služila ustvarjanju enega jugoslovanskega naroda z enim jezikom," je povedal dr. Repe. "Stoletni razvoj od leta 1919 do prihajajoče obletnice leta 2019 je omogočil, da se je iz majhnega 'vseučilišča', namenjenega prvenstveno ohranjanju jezika, nacionalne samobitnosti in vzgoji učiteljskega, uradniškega in tehničnega kadra, prebila med 400 najboljših univerz na svetu."

Na razglednici je upodobljen Deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani. Avtor arhitekturne skice je zaslužni profesor Peter Gabrijelčič. Foto: BoBo
Na razglednici je upodobljen Deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani. Avtor arhitekturne skice je zaslužni profesor Peter Gabrijelčič. Foto: BoBo
Foto: BoBo
Foto: BoBo

Filatelisti niso le zbiratelji, pač pa tudi raziskovalci
Pomen, ki ga ima Univerza v Ljubljani danes, izkazuje tudi to, da je ustanova ob svoji stoletnici dobila svojo poštno znamko. "Veseli me, da bo zgodba o častitljivi obletnici naše največje izobraževalne ustanove ostala zapisana na znamki. Ta je darilo, poklon Univerzi v Ljubljani, da bo še naprej uspešno delovala," je ob predstavitvi znamke dejala pooblaščenka poslovodstva Pošte Slovenije Vesna Kos Tomažič.

Predstavnik Filatelistične zveze Peter Kramar je poudaril, da nam lahko filatelija pove marsikaj, saj ne gre le za zbiranje znamk, ampak za raziskovanje. "Na primer, kako je pošta v določenem času potovala, kakšni žigi so bili uporabljeni, kako so obračunavali poštnino in ne nazadnje je tu tematska filatelija, ki nam na podlagi podob na znamkah pove zgodbo," je ponazoril dr. Kramar. Znamka s podobo Deželnega dvorca tako pripoveduje o izjemnem pomenu Univerze v Ljubljani za slovensko državo in narod.

Gosti predstavitve so lahko iz preddverja rektorata Univerze v Ljubljani poslali posebej za ta dogodek oblikovano razglednico s priložnostno poštno znamko. Foto: Foto studio NORA d. o. o.
Gosti predstavitve so lahko iz preddverja rektorata Univerze v Ljubljani poslali posebej za ta dogodek oblikovano razglednico s priložnostno poštno znamko. Foto: Foto studio NORA d. o. o.