Do novih spoznanj so prišli s pomočjo datiranja po razpadu izotopov ogljika in tako enega najbolj varovanih britanskih zgodovinskih spomenikov postavili v čas okoli 2.300 pred našim štetjem. Vodji izkopavanj Tim Darvill in Geoff Wainwright trdita, da sta našla tudi dokaze, ki namigujejo, da je bil Stonehenge nekakšno zdravilno središče, poroča BBC.

Doslej so strokovnjaki te krožno postavljene menhirje pojasnjevali kot oltarje za čaščenje prednikov ali pa koledar za določanje solisticija. Profesorja Darvill in Wainwright pa sta po novih odkritjih prepričana, da je bil Stonehenge nekakšen neolitski Lurd, kamor so od vseh koncev in krajev bolni in poškodovani pripotovali v upanju, da jim bodo pomagale zdravilne moči kamnov. Te so v Salisbury Plain v Wiltshireju prepeljali iz kakšnih 240 kilometrov oddaljenega gričevja Preseli v južnem Walesu.

Nova izkopavanja so pokazala, da neverjetno veliko število okostij, ki so jih našli v okolici Stonehengea, kaže sledi resnih fizičnih poškodb ali bolezni. Analiza zobovij pa je pokazala, da pripada približno polovica okostij ljudem, ki niso bili doma iz te okolice. Profesor Darvill z Univerze v Bournemouthu meni, da Stonehenge ni privlačil le bolnih ljudi, ampak tudi tiste, ki so jih znali zdraviti.

Nove raziskave, nove teorije
A brez zanesljivega datiranja same postavitve Stonehengea je bilo takšno teorijo težko dokazati. Doslej je veljajo, da je bil najstarejši del postavljen nekje med 2.600 in 2.400 pred našim štetjem. Da bi vprašanje datacije rešili, so tako na English Heritage profesorjema dovolili, da izkopljeta del zemlje v velikosti 2,5 krat 3,5 metra med obema krogoma kamnov. Izkopavanje je 'obrodilo' kakšnih 100 organskih delcev iz podnožja kamnov, od katerih so jih 14 poslali na Univerzo v Oxfordu, kjer so opravili vse potrebne raziskave.

S pomočjo datiranja po razpadu izotopov ogljika so prišli do časa med 2.400 in 2.200 pr. n. št in tako za novo datacijo postavili zlato sredino, torej 2.300 pr. n. št. Do natančnejše datacije naj bi se dokopali v naslednjih mesecih.

Kam je bil namenjen lokostrelec iz Amesburyja?
Zanimivo je, da se nove datacije ujemajo s časom, v katerega postavljamo grobnico t. i. lokostrelca iz Amesburyja, ki je bila odkrita v bližini Stonehengea. Nekateri arheologi domnevajo, da je prav ta možakar ključ do razumevanja pravega namena Stonehengea. Analiza njegovega trupla in predmeti, ki so jih našli v grobnici, kažejo, da je šlo za bogatega in vplivnega moža, ki se je spoznal na obdelovanje kovin. Prihajal naj bi z območja Alp, potoval pa v Salisbury. Kot so pokazale raziskave, je imel poškodovano koleno in težave z zobmi, po čemer Darvill in Wainwright domnevata, da je bil na poti v Stonehenge. Njegove ostanke so datirali med letoma 2.500 in 2.300, torej približno v čas, v katerega po novem datiramo najstarejšo postavitev kamnov Stonehengea.

M. K.