HE Fala bi morala začeti delovati že leta 1916, vendar so se zaradi prve svetovne vojne gradbena dela zavlekla do leta 1918. Foto: Dravske elektrarne Maribor
HE Fala bi morala začeti delovati že leta 1916, vendar so se zaradi prve svetovne vojne gradbena dela zavlekla do leta 1918. Foto: Dravske elektrarne Maribor
HE Fala - pogled v strojnico (1918)
Stara strojnica, ki sicer ne obratuje več, je po 90 letih obstoja ohranjena v svoji prvotni podobi. Foto: Dravske elektrarne Maribor
HE Fala - splavarji na Dravi ob začetku gradnje HE Fala leta 1913
Ob začetku gradnje HE Fala je bilo splavarstvo na Dravi še zelo živo. Zato so tudi v jez te prve velike slovenske HE vgradili posebne splavne komore za dravske splavarje. Foto: Dravske elektrarne Maribor

Vlada RS je leta 1918 dograjeno hidroelektrarno na Dravi razglasila za kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo. Objekt si je naziv zaslužil zaradi svojih izjemnih tehniških, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti. Pomembno je namreč, da tudi poznejši posegi, povezani s posodabljanjem elektrarne, prvotne podobe le-te niso uničili. Kot posebno kvaliteto velja poudariti ohranjeno staro strojnico s Francisovo turbino. Fala je edina večja HE z ohranjeno opremo z začetka 20. stoletja pri nas.

Pospeševalec razvoja SV Slovenija
Hidroelektrarna Fala, zgrajena s švicarskim kapitalom, je bila izjemna že ob dograditvi. Ob koncu prve svetovne vojne - ta je gradnjo elektrarne zavlekla za dve leti - je bila HE Fala najmodernejša in najmočnejša HE v Vzhodnih Alpah in Srednji Evropi. Elektrarna je med obema svetovnima vojnama močno vplivala na elektrifikacijo in z njo povezano industrializacijo in splošnim gospodarskim razvojem severovzhodne Slovenije, zlasti Ruš in Maribora, pa tudi širšega območja med Dravo in Savo; pravzaprav vse do zasavskih rudnikov.

Slednje je bilo posledica tudi dograjevanja elektrarne in s tem povezanega povečevanja njene moči. Že leta 1925 je bil tako zaradi naraščanja potreb zgrajen šesti in leta 1932 sedmi agregat. To se je zgodilo že v času, ko je bila uporaba električne energije iz HE Fala drugačna, kot je bilo prvotno predvideno. Elektrarno so namreč načrtovali predvsem za oskrbovanje Gradca v Avstriji, ki pa je bil tedaj del skupne države Avstro-Ogrske. Po koncu vojne, razpadu Avstro-Ogrske in zarisu novih meja na povojnih mirovnih konferencah pa je HE Fala postala glavni slovenski proizvajalec električne energije.

Komore za dravske splavarje
HE Fala je v nizu osmih dravskih elektrarn izjemna zaradi uporabe Francisovih turbin; druge elektrarne namreč kot pogonski stroj uporabljajo Kaplanove turbine. Gre za vrsto reakcijske turbine, ki jo je izumil ameriški inženir James B. Francis, in obenem za vrsto, ki je še danes najpogosteje v uporabi. Naslednja konstrukcijska posebnost HE Fala ob gradnji pa so bile splavne komore. Te so uredili v jazu na Fali, namenjene pa so bile na začetku 20. stoletja še številnim dravskim splavarjem. Pozneje je bilo splavarstva vedno manj in tudi poznejše elektrarne teh komor nimajo več.