V uvodnem nagovoru ob odprtju razstave V čast sliki na Ljubljanskem gradu je predsednik Türk poudaril, da je 'kultura vselej dajala moč razvoju našega naroda in države'. Foto: EPA
V uvodnem nagovoru ob odprtju razstave V čast sliki na Ljubljanskem gradu je predsednik Türk poudaril, da je 'kultura vselej dajala moč razvoju našega naroda in države'. Foto: EPA
Herman Gvardjančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc, Branko Suhy in Emerik Bernard
Razstava V čast sliki sodi v sklop slikarskih predstavitev avtorjev po Sloveniji in svetu. Po zagrebškem Muzeju Mimara in dunajskem Künstlerhaus se je razstava ustavila v Benetkah v Gallerii dell'Academia di belle Arti di Venezia, Kranju v Gorenjskem muzeju in sedaj še na Ljubljanskem gradu. Foto: Ljubljanski grad

V sliko velja verjeti, saj ima neko usodno privlačnost in izjemno prilagodljivo naravo, s katero je doslej preživela še vse umetniške sisteme in zato ne gre dvomiti tudi v njeno prihodnost.

Barbara Sterle Vurnik v razstavnem katalogu

V uvodnem nagovoru ob odprtju razstave V čast sliki na Ljubljanskem gradu je poudaril, da je "kultura vselej dajala moč razvoju našega naroda in države". Vlado in vse, ki bodo sodelovali pri odločanju o rebalansu proračuna, je Türk pozval, "naj dobro razmislijo pred odločitvami o kakršnem koli nepravičnem, neprimernem in neproporcionalnem poseganju v substanco naše kulturne, zlasti umetniške ustvarjalnosti".

Likovna razstava V čast sliki
V sklopu razstave V čast sliki so v Palaciju in v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu do 28. avgusta na ogled dela skupine poklicnih in stanovskih kolegov, profesorjev iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Hermana Gvardjančiča, Jožefa Muhoviča, Franca Novinca, Branka Suhyja in Emerika Bernarda.
Vsi razstavljajoči umetniki slike vse do danes niso zapustili, niso zbežali v virtualno ali se ji kako drugače izneverili. Omenjeni umetniki so po besedah likovne kritičarke Barbara Sterle Vurnik generacija slikarjev, ki so izšli iz tradicije modernizma, vendar so njegov duh uspešno prepeljali v sodobni, postmoderni čas, zato sodijo med ključne predstavnike slovenskega klasičnega slikarstva.

Najmanjši skupni imenovalec avtorjev projekta je v tem, da premikov v svoji in sploh v sodobni umetnosti ne iščejo na razvodjih, kot so stari, novi mediji; tradicionalno, sodobno; figurativno, abstraktno; ampak na ločnici med intenzivnostjo in ekstenzivnostjo likovne forme ter njenega učinka v človekovi intimni in družbeni realnosti

Odraz moči slovenske likovne umetnosti in modernega slikarstva
Razstava vrhunskih slovenskih akademskih slikarjev po mnenju predsednika republike kaže moč slovenske likovne umetnosti in modernega slikarstva. Dodal je, da ima Slovenija danes lastno državo, ki je odprta v svet, ki je povezana s sosedi in vsemi narodi sveta in ki s to razstavo izkazuje pripravljenost plemenitega sodelovanja z evropskimi ter svetovnimi umetniškimi centri.
Türk se je na odprtju razstave zavzel tudi za to, da bi Ljubljanski grad postal stalni dom modernega slovenskega slikarstva, ki se po njegovih besedah izjemno dobro ujema s tem starodavnim ambientom in daje njegovemu razvoju pravo vsebino.

Po predlogu rebalansa proračuna za drugo polovico leta 2011 bi moralo ministrstvo za kulturo sredstva skrčiti za 38 milijonov evrov oziroma za 18 odstotkov. Na tak predlog so se z javnimi pismi in s peticijo že odzvali številni kulturniki.

V sliko velja verjeti, saj ima neko usodno privlačnost in izjemno prilagodljivo naravo, s katero je doslej preživela še vse umetniške sisteme in zato ne gre dvomiti tudi v njeno prihodnost.

Barbara Sterle Vurnik v razstavnem katalogu