Polona Tratnik, predsednica Slovenskega društva za estetiko, tudi v lastni umetniški ustvarjalnosti povezuje umetnosti z aktualnimi družbenimi vprašanji. V svojih interdisciplinarnih bioumetniških projektih sodeluje z naravoslovnoznanstvenimi institucijami in se ukvarja z živimi materiali (celice, lasje, kri, mikroorganizmi). Foto: Blog Polone Tratnik
Polona Tratnik, predsednica Slovenskega društva za estetiko, tudi v lastni umetniški ustvarjalnosti povezuje umetnosti z aktualnimi družbenimi vprašanji. V svojih interdisciplinarnih bioumetniških projektih sodeluje z naravoslovnoznanstvenimi institucijami in se ukvarja z živimi materiali (celice, lasje, kri, mikroorganizmi). Foto: Blog Polone Tratnik

Vprašanje modernosti in modernizma, njunega naslednika postmodernizma in sorodnih pojmov se je predvsem od sredine sedemdesetih let izkazalo kot eno ključnih vprašanj filozofije, humanistike, družboslovja in estetike. Postmodernizem se je v tem času uveljavil kot temeljni pojem, ki naj bi zajel mnoštvo konceptualnih in umetnostnih oblik, v zadnjih letih pa pojem doživlja kritike. Kot je pojasnila predsednica slovenskega društva za estetiko Polona Tratnik, se postmodernizem spoprijema z očitki konceptualne heterogenosti, ki onemogoča konceptualno jasnost, in s kritiko njegove lastne paradoksnosti ob tem, da predstavlja le konceptualno nadaljevanje modernosti, s tem pa je podvržen njenim ugotovitvam o koncu umetnosti, heterogenosti in protislovnosti konceptualizacij umetnosti.

Vstopanje umetnosti v družbeno polje
Jacques Rancière
s teorijo o "estetskem režimu umetnosti" in Terry Smith s teorijo o sodobnosti umetnosti in sodobni umetnosti postavljata dve vidnejši razdelavi problematike postmodernizma v luči aktualne umetnosti in sedanjega časa. Na kolokviju poleg omenjenih izhajajo tudi iz drugih teorij, ki se sprašujejo o sodobnih tokovih in dogajanjih v umetnosti. Kot eno ključnih značilnosti Tratnikova opaža "premik umetnosti v kulturno in družbeno sfero in večji interes za družbena vprašanja." V povezavi umetnosti z družbo jih zanima "tako sodobna umetnost kot sodobnost v umetnosti". "Pomembno je, da vidimo vlogo humanistike kot nekaj, kar kaže sodobno družbo ter opozori na aktualna vprašanja, na katera se ne da preprosto odgovoriti, saj zahtevajo poglobljen razmislek. Zanimivo je dejstvo, da se umetnost vse bolj širi iz pojma umetnosti in se povezuje tudi z znanostjo oziroma dobiva vlogo umetnosti kot družbenega servisa," dodaja.

Na kolokviju bodo obravnavali tako teoretske dileme sodobnih teorij kot njihovo uporabo pri obravnavi umetniških praks. Četrtkov poudarek izpostavlja prakso fotografije in videa, petkove predstavitve pa se bodo lotile tem, kot so genotipizacija v umetnosti, imperializem, sodobna umetnost na Kitajskem in v Romuniji ter vpliv globalizacije.