Zaradi nevarnosti hipne zrušitve je ministrstvo za kulturo novembra izdalo soglasje o rušitvi mlina, celjski občini pa naložilo plačilo izravnalnega ukrepa v znesku 1,7 milijona evrov. Kot pogoj za kulturnovarstveno soglasje je morala občina kot lastnica predhodno poskrbeti za izdelavo digitalnih arhitekturnih izmer objekta v 3D-tehniki, kar je tudi storila.

Stroka pripravila zasnovo za ohranitev mlina
S pobudo za ohranitev mlina pa se je na celjskega župana Bojana Šrota in mestne svetnike obrnila stroka, ki meni, da je celjska občina kot lastnik objekta sprejela odločitev za rušitev brez objektivne presoje vseh možnosti za ohranitev mlina. Na pobudo skupine arhitektov so podporniki ohranitve mlina zbrali mnenja strokovnjakov s področja varovanja in prenove arhitekturne dediščine, ki govorijo v prid ohranitve in sanacije mlina. V sodelovanju s strokovnjaki gradbene stroke so pripravili zasnovo statičnega varovanja opečnatega zidovja, ki bi se izvedla s podporno konstrukcijo iz jeklenega paličja po celotnem obodu stavbe. S tem bi se zagotovila začasna statična stabilnost in odpravila nevarnost, ki jo objekt v tem trenutku predstavlja okolici.
Pripravili so tudi finančno oceno predvidene zasnove in izkazalo se je, da bi bili stroški izvedbe precej nižji od izravnalnega ukrepa, ki ga je ministrstvo za kulturo naložilo za plačilo lastniku stavbe zaradi izgube kulturnega spomenika. Gre za znesek v vrednosti 1,7 milijona evrov, ki ga je občini ministrstvo naložilo kot izravnalni ukrep, zoper katerega naj bi celjska občina sprožila upravni spor.
Rakušev mlin je eden zadnjih ohranjenih industrijskih objektov v Celju, zato bosta z njegovo rušitvijo tako mesto Celje kot država izgubila pomemben 111 let star objekt nepremične kulturne dediščine.