Risbe so datirane z letnico 1947 in signirane, a so kljub temu delo poslali na Giacomettijevo fundacijo v Pariz, kjer so potrdili avtentičnost dela. Foto: Cheffins
Risbe so datirane z letnico 1947 in signirane, a so kljub temu delo poslali na Giacomettijevo fundacijo v Pariz, kjer so potrdili avtentičnost dela. Foto: Cheffins
Stran z glavami
Risbe - na sprednji strani strani so narisane študije glav - do dražbe niso bile predstavljene javnosti, zato je bilo zanimanje muzejskih institucij z vsega sveta veliko. Foto: Cheffins
Risbe so poslali v Pariz, kjer so na Giacomettijevi fundaciji potrdili njihovo pristnost in jih dodali v katalog umetnikovih del.
Hrbtna stran z ženskim aktom in datacijo 1947. Foto: Cheffins

"Cena, ki smo jo danes dosegli, kaže na vzpon priljubljenosti Giacomettija v zadnjih letih," je izkupiček komentirala vodja slikarskega oddelka pri dražbeni hiši Cheffins, Sarah Flynn. "Giacometti je eden izmed najbolj odmevnih in iskanih umetnikov 20. stoletja in zanj so se zanimali muzeji, galerije in zasebni zbiralci z vsega sveta."

Kot smo poročali, gre za list papirja, porisan na obeh straneh - na recto strani so narisane štiri glave (zraven je tudi pripisano Têtes), na hrbtni verso strani pa ženski akt (Nu debout), vsi v prepoznavni Giacomettijevi maniri vztrepetanih figur. List z Giacomettijevimi risbami je bil last slavne britanske zbirateljice Eile Grahame, zbirko pa so šest let po njeni smrti v katalogizacijo in prodajo zaupali hiši Cheffins. Ta je nekatera dela iz zbirke prodala že v preteklih letih, Giacomettijeve risbe, ki jih pri pregledu zapuščine sprva niso našli in zato mislili, da so predhodno prodane oziroma izgubljene, pa so sklenili prodati na nedavni dražbi umetnosti in oblikovanja po letu 1860, ki so jo organizirali v Cambridgeu.

Po besedah Sarah Flynn so na risbah tri najpomembnejše in vedno znova ponavljajoče se teme Giacomettijevega opusa - stoječa ženska figura, doprsna podoba in človek med hojo. "Giacometti je te motive raziskoval v neskončnih variacijah in razvrstitvah v vseh medijih - vključno s skulpturo, sliko in risbo," še pravi.

Zbirateljica, na katero so bili vsi pozorni
Eila Grahame je bila znana kot izjemno samosvoja zbirateljica, ki je prodajo umetnine odklonila, tudi če ji vedenje kupca ni bilo všeč. Sarah Flynn jo je opisala kot resnično ikono v svetu zbirateljstva umetnin, zato so se v dražbeni hiši zavedali, da bo vsaka stvar iz njene zbirke iskana, vključno s "tem pomembnim še nedokumentiranim delom". Njena prodajalna na londonski ulici Kensington Church Street je bila vselej pravi magnet za zbiralce.

Največji del njene zbirke so pri Cheffinsu prodali že decembra 2016, vse skupaj za 577.000 funtov. Med dotlej nepoznanimi deli njene zbirke je bila denimo Picassova skica, akvareli Fransa Antona von Scheidla in maketa Sibilinega templja iz Tivolija Antonia Chichija iz 18. stoletja - to so prodali za 56.000 funtov. Kot so sporočili iz dražbene hiše, bo iztržek od prodaje njenih del enakomerno porazdeljen med Umetniški sklad in cerkev sv. Marijinega vnebovzetja v Uffordu.

Ozke sence človekove eksistence
Alberto Giacometti
(1901–1966), ključno kiparsko ime 20. stoletja, je bil z umetnostjo obdan od otroških let, saj je bil njegov oče Giovanni znan postimpresionistični slikar. Alberto je študiral v Ženevi, Parizu in Rimu, kjer se je spoznal z egipčansko in staro primitivno umetnostjo, ki je nanj naredila močen vtis. Medtem ko zaznamuje njegova prva dela navduševanje nad kubističnimi in postkubističnimi formami, je začel pozneje s postopnim deformiranjem slike oblikovati povsem samosvoj slog. V svet je postavil sloke, manieristično razpotegnjene človeške figure v bronu, ki so kot migetajoči prividi nekakšne nadrealistične metafore bivajočega.