Oglas
Gre za podelitev znaka evropske dediščine, odločitev o kateri je 25. januarja sprejel poseben odbor, ki vodi pobudo za prepoznavanje skupne evropske dediščine. Podelitve priznanja sta se na Žalah udeležila minister za kulturo Vasko Simoniti in ljubljanski župan Zoran Janković. Po popoldanski slovesnosti pa so v atriju Ljubljanske mestne hiše odprli še razstavo, ki so jo poimenovali Plečnikove Žale - Vrt vseh svetih.
Transnacionalnost - kleč pobude Znak evropske dediščine
Nova pobuda Evropske unije je obenem še ena izmed akcij, ki naj bi spodbujale zavedanje o pomenu kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Transnacionalnost je torej ključna beseda. In transnacionalne so tudi Žale, pri snovanju katerih je Jože Plečnik izhajal iz jedra evropske kulturne dediščine. Arhitekturni slog namreč izkazuje vplive antike in renesanse, seveda svobodno predelanih, kot je bilo to značilno za Plečnika. Pri načrtovanju Žal med letoma 1938 in 1941 je Plečnik sledil svojemu prepričanju, da je zasebnost posameznika sveta. Namesto osrednje mrtvašnice je zasnoval kompleks poslovitvenih vežic, ki stojijo vsaka za sebe in tako zagotavljajo možnost intimnega slovesa bližnjih od pokojnika.
Kraj, ki dviguje človeškega duha
Ob odprtju razstave je Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, med drugim poudaril, da prejetje omenjenega znaka velika čast in obenem uvod v to, da se med spomenike, ki nosijo ta znak, uvrsti še kak spomenik.
Ob sami razstavi pa je pojasnil, da si je Žale Plečnik zamislil kot mesto mrtvih, v katerem ni prostora za žalost, kot kraj, ki naj bi dvignil človeškega duha, zato so zanje značilni veliko beline in zelenje, ter odpiranje pogledov skozi stebre proti nebu.
Trije slovenski spomeniki že na seznamu
Poleg Žal je Sloveniji na seznam spomenikov z znakom evropske dediščine uspelo uvrstiti še dva objekta, in sicer partizansko bolnico Franja in spominsko cerkev Svetega duha v Javorci, ki so jo leta 1916 avstro-ogrski vojaki 3. gorske brigade zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Remigiusa Geylinga. Slovenija je pri nominaciji spomenikov, ki bi jih bilo mogoče prepoznati kot simbole evropske in ne le nacionalne kulturne zgodovine, zelo dejavna. Kar nekaj držav - Velika Britanija, Avstrija, Nemčija, Finska in Češka republika - na seznamu nima še niti enega spomenika. Med do zdaj "zaznamovanimi" objekti pa velja omeniti še atensko Akropolo, palačo v Knossosu, kapitolsko palačo v Rimu, zgodovinsko jedro Rige in opatijo v Clunyju v Franciji.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje