Dvajset let po Kiri Mouratovi so se v Locarnu za življenjsko delo poklonili drugi režiserki. Foto: EPA
Dvajset let po Kiri Mouratovi so se v Locarnu za življenjsko delo poklonili drugi režiserki. Foto: EPA
Tematsko navdihnjena oprava Vardove ob prevzemu častnega leoparda. Foto: EPA

Besede francosko-belgijske režiserke z grškimi koreninami Agnes Varda, ki je na 67. izdaji filmskega festivala v Locarnu prejela nagrado za življenjsko delo. Pri tem se je sklicevala na osrednji trg, kjer predvajajo filme na festivalu.

Rive gauche
Vardova je druga ustvarjalka, ki je prejela to priznanje, prva je bila Kira Mouratova leta 1994. Je ena redkih režiserk, ki so ustvarjale v novem valu (pravzaprav so jo uvrščali v bolj eksperimentalno gibanje rive gauche), prvi film, La Pointe courte, pa je posnela leta 1954.

Film, ki ga je montiral Alain Resnais, se je v zgodovino zapisal kot začetnik mlade šole francoskega filma, pozneje pa je režiserka sodelovala še z imeni, kot so Philippe Noiret, ki je nastopil tudi v omenjenem filmu, Marcello Mastroianni, Catherine Deneuve in Michel Piccoli.

Družbeni komentar v eksperimentalnem slogu
Na festivalu bodo med drugim predvajali njene celovečerce, kot so Cleo de 5 a 7 (1962), Les Creatures (1966), Sans toit ni loi (1985) in Les Plages d'Agnes (2008).

Filmi Agnes Varda in tudi njene fotografije ter inštalacije z značilnim eksperimentalnim slogom v ospredje postavljajo dokumentaristični realizem, feminizem in družbeno kritiko.

Festival v Locarnu, ki poteka od pretekle srede, bo do sobote v različnih sekcijah ponudil okoli 250 igranih, dokumentarnih in kratkih filmov.