Filmi s Tomom Cruisom v glavni vlogi so v četrt stoletja prinesli okoli 2,7 milijarde dolarjev. Foto: EPA
Filmi s Tomom Cruisom v glavni vlogi so v četrt stoletja prinesli okoli 2,7 milijarde dolarjev. Foto: EPA
Claus Schenk von Stauffenberg
Zadnje besede pred strelskim vodom: Es lebe unser heiliges Deutschland! (Naj živi naša sveta Nemčija!).
Tom Cruise
Tom Cruise bo torej lahko častno umrl v boju za visoke ideale. Ali pa mu bo v filmu atentat uspel? Foto: EPA

Sicer pa 44-letni zvezdnik, eno najbolj "donosnih" imen v filmski industriji, ne bo igral le atentatorja, ampak tudi neuspešneža: nastopil bo v filmu o enem izmed najslavnejših spodletelih atentatov v zgodovini, nikoli izvršenem oficirskem puču na Adolfa Hitlerja. Cruise bo upodobil grofa Clausa Schenka von Stauffenberga, glavnega udeleženca poskusa razstrelitve Hitlerja 20. julija leta 1944.

Ustvarjalna dvojica, ki nam je dala Kayserja Sözeja
Delovni naslov srhljivke je Valkyrie (Valkira); operacija je bila med zarotniki namreč znana pod šifro Walkuere. Film bo režiral Bryan Singer, scenarij je delo Chrisa McQuarrieja, ki je s Singerjem sodeloval že leta 1995 pri srhljivki Osumljenih pet. Valkiro bodo snemali letos poleti, verjetno v Berlinu ali pa v vzhodni Evropi. Igralca za vlogo Adolfa Hitlerja še niso izbrali.

Kako priti do Hitlerja?
Von Stauffenberg je bil aristokrat, konservativen katoličan in nemški polkovnik, ki je sprva občudoval Hitlerjeve uspehe, nemškemu odporu pa se je priključil po porazu nemške vojske Wehrmachta na ruski fronti leta 1942. Proti koncu leta 1943 in v začetku 1944 so se nemški zarotniki večkrat skušali dovolj približati Hitlerju, da bi ga pokončali s strelnim orožjem, a je bil firer takrat že pazljiv in se je redko pojavljal v javnosti, Berlina pa skoraj ni obiskoval; Himmler in celotni gestapo sta bila ves čas na preži za morebitnimi zarotniki in sta jim načrte tudi prekrižala.

Dva prsta, ki bi lahko spremenila zgodovino ...
Von Stauffenberg je bil eden redkih častnikov, ki je imel dovoljenje za vstop v Wolfsschanze (Volčji brlog), Hitlerjev bunker v bližini Rastenburga v Prusiji. Na dan atentata (ki je bil prej zaradi velikega tveganja že nekajkrat prestavljen) je v bunker vstopil s kovčkom, v katerem sta bili dve bombi. Pred sestankom je šel s kovčkom na stranišče in aktiviral števec na bombah, a ker se mu je mudilo in je imel na eni roki samo tri prste, je bil preveč površen in je aktiviral samo eno izmed obeh bomb. Nato je z izgovorom odšel iz sestanka in kovček "pozabil" pod mizo; bil je že zunaj zgradbe, ko je videl veliko eksplozijo, po kateri je sodil, da ni nihče v bunkerju preživel. A se je zmotil: v eksploziji so sicer umrli štirje ljudje, Hitlerja pa je pred ognjem rešila masivna lesena miza. Zgodovinarji trdijo, da bi bil izid, če bi eksplodirali obe bombi, skoraj gotovo drugačen.

Kazen je bila vzgojna
Stauffenberg je šele po vrnitvi v Berlin izvedel, da je njegov načrt spodletel. Skušal je uresničiti načrt B, vojaški udar, a so ga prej ujeli in aretirali; po kratkem postopku je bil postavljen pred strelski vod. Povračilni ukrepi gestapa so bili tudi sicer izredno hudi. Hitler je dal pobiti več kot 500 pučistov, med njim pet feldmaršalov in 56 generalov, 49 visokih častnikov pa je naredilo samomor.

A. J.